Epigenetske lastnosti pri rastlinahŠtrasner, Luka (Avtor) Jakše, Jernej (Mentor) epigenetikarastlinevernalizacijametilacijagenska regulacijaV prvi polovici 20. stol. sta bili genetika in razvojna biologija ločeni disciplini. Besedo »epigenetika« je prvi uporabil Conrad Waddington leta 1942. Skoval jo je iz grške besede »epigenesis«, ki je izvirno pomenila vpliv genetskih procesov na razvoj. Danes epigenetsko regulacijo genov lahko definiramo kot spremembe v genski aktivnosti, ki se dedujejo skozi mitotske in/ali mejotske celične cikle brez sprememb v zaporedju DNA. Vsaj trije biološki sistemi, med njimi DNA metilacija, modifikacija histonov in z nekodirajočimi RNA-povezano gensko utišanje, začenjajo, vzdržujejo ali spreminjajo epigenetske zapise. Ker epigenetske spremembe niso povezane s spremembami v zaporedju DNA, je njihovo dedovanje povezano z možnostjo določene stopnje reverzibilnosti. Ta stopnja pa je odvisna od posameznega mehanizma, ki je epigenetske spremembe povzročil. Primer epigenetske genske regulacije pri rastlinah je vernalizacija – sposobnost rastline, da razvije generativne organe pod vplivom nizkih temperatur. Pred vernalizacijo, je cvetenje zavrto z ekspresijo gena FLC (Flowering Locus C). Ko je rastlina nekaj časa izpostavljena nizkim temperaturam, se ekspresija gena FLC utiša skozi modifikacijo strukture kromatina na tem genskem lokusu.[L. Štrasner]20172017-09-21 07:58:03Diplomsko delo/naloga95723UDK: 575:577.2(043.2)VisID: 144699COBISS_ID: 8783993sl