<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uspešnost naravne obnove v sestoju na Rožniku, močno poškodovanemu po žledolomu 2014</dc:title><dc:creator>Tomšič,	Gašper	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Roženbergar,	Dušan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ujme</dc:subject><dc:subject>žledolom</dc:subject><dc:subject>uspešnost naravnega pomlajevanja</dc:subject><dc:description>Objekt na katerem smo preučevali uspešnost naravnega pomlajevanja se nahaja v Mestni občini Ljubljana, GGE ZGS Ljubljana. Vrzel, ki je nastala v žledolomu 2014 leži na vznožju Rožnika. Na tej površini so bile meritve opravljene že v letih 2014 pred sanacijo sestoja in 2015 v času vegetacije. Podatke, ki smo jih pridobili na ploskvah v letu 2016, smo primerjali s podatki iz leta 2015. Na podlagi primerjave smo ugotavljali uspešnost naravnega pomlajevanja. Popis in meritve sem izvajal na 19 vzorčnih ploskvah. Čeprav se je številčnost mladja zmanjšala iz 130460 na 89045 osebkov na ha, ga je za normalno pomlajevanje še vedno dovolj. V mladju prevladujejo osebki dobre kvalitete. Zmanjšanje gostot gre pripisati zaostrenim ekološkim razmeram predvsem v višinskih razredih med 0 in 20 cm ter 21 in 50 cm. Delež vrst rodu Rubus se je izrazito povečal, ta namreč zavzema skoraj 70 % površine. V mladju sta prisotna tudi robinija in visoki pajesen, ki spadata med invazivne vrste. Pri rasti je robinija še posebej uspešna.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-21 07:57:54</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95717</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 144695</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 4873382</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
