Skladiščne plesni in njihovi mikotoksiniŠkerlep, Saga Lucija (Avtor) Celar, Franci Aco (Mentor) plesniskladiščenje žitamikotoksiniAspergillus PenicilliumaflatoksiniohratoksiniGlavnina rasti in tvorbe toksinov skladiščnih plesni poteka po spravilu pridelka, vendar pridejo plesni v stik z rastlinami že na polju ali ob spravilu pridelka. Najpomembnejše vrste skladiščnih plesni spadajo v rodova Aspergillus in Penicillium. Glavni predstavnici iz rodu Aspergillus sta glivi A. flavus in A. parasiticus. Obe lahko tvorita AFB1 in AFB2. Iz omenjenega rodu poznamo še skladiščne plesni vrst A. ochraceus, A. westerdijkiae, A. steynii, A. carbonarius in A. niger, ki lahko tvorijo ohratoksine, vendar žita redko okužijo. Edini odkriti vrsti gliv iz rodu Penicillium, ki lahko tvorita ohratoksine, sta P. verrucosum in P. nordicum. P. verrucosum je bolj pogosta skladiščna plesen in jo najdemo izključno na žitu. Tvorba toksinov za glive ni esencialnega pomena in se začne ob za glivo stresnih pogojih. Mikotoksini so škodljivi zdravju ljudi in živali. Nekateri izmed njih so rakotvorni. Glavni predstavniki mikotoksinov, ki jih najdemo na žitu in žitnih izdelkih, so aflatoksini in ohratoksini. Glavni ukrep za zaviranje rasti skladiščnih plesni in tvorbe mikotoksinov je zagotavljanje ustreznih skladiščnih pogojev. Potrebno je uravnavanje temperature in vlage. Koristen preventivni ukrep za zagotavljanje higienske neoporečnosti hrane in krme je tudi čiščenje luske zrnja in ločevanje primesi, poškodovanih in plesnivih zrn od navidezno zdrave žitne mase.[S. L. Škerlep]20172017-09-21 07:57:35Diplomsko delo/naloga95706UDK: 632.4:615.372(043.2)VisID: 144649COBISS_ID: 8801401sl