<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Človeški patogeni v gnojilih iz biogenih odpadkov in potencialna tveganja prenosa v prehranjevalno verigo</dc:title><dc:creator>Hren,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Suhadolc,	Marjetka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>biogene snovi</dc:subject><dc:subject>človeški patogeni</dc:subject><dc:subject>gnojila</dc:subject><dc:subject>tveganje</dc:subject><dc:subject>zdravje ljudi</dc:subject><dc:subject>onesnaženost tal</dc:subject><dc:description>Človeški patogeni so v gnojilih iz biogenih odpadkov prisotni v zelo velikem številu. Čeprav so biogene snovi izredno koristne za izboljšanje kakovosti kmetijskih tal, pa predstavljajo tudi tveganje zaradi velike vsebnosti človeku nevarnih mikroorganizmov, ki se lahko prenašajo v prehranjevalno verigo in posledično povzročijo okužbe. Sodeč po izbruhih v preteklosti in številnih raziskavah je prenos patogenov mogoč skozi celotno kmetijsko pridelavo, vendar mora pri tem sodelovati veliko število dejavnikov, ki blagodejno vplivajo na njihovo preživetje. Glavni vir patogenov na kmetijskih zemljiščih so živinska gnojila, zato so v nalogi podrobneje obravnavani. Patogeni naseljujejo prebavila rejnih živali, posledično so prisotni v njihovem blatu (hlevskem gnoju, gnojevki). Ugotovljeno je bilo, da je prenos odvisen predvsem od količine in gostote prisotnih človeških patogenov v izločkih, načina skladiščenja, načina nanosa gnojil, dovzetnosti rastline za okužbo oziroma njenega obrambnega sistema ter številnih okoljskih dejavnikov. Z izboljšanjem teh postopkov, uporabo pravih materialov in upoštevanjem navodil strokovnjakov lahko občutno vplivamo na zmanjšanje števila patogenov ter zmanjšanje tveganja njihovega prenosa v prehranjevalno verigo. Ugodni pogoji za življenje patogenov pa lahko povzročijo tudi povečanje njihovega števila v tleh in še večjo možnost tveganja prenosa v rastlino. Patogeni niso problematični samo zaradi prenosa v rastline, ampak tudi zaradi onesnaževanja zraka, površinskih voda in podtalnice, kjer lahko spet pridejo v stik s človekom.</dc:description><dc:publisher>[U. Hren]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-21 07:57:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95705</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 631.86:504.5:628.3(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 144646</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 8784249</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
