Odpornost izbranih vrst lesa iglavcev na pojav modrenja in plesnenjaOdlazek, Maja (Avtor) Humar, Miha (Mentor) Thaler , Nejc (Komentor) lesodpornostvlažnost lesaglive modrivkeglive plesniNezaščiten les na prostem je izpostavljen številnim abiotskim in biotskim dejavnikom razkroja. V raziskavi smo 10 tednov zapored spremljali pojav plesni in gliv modrivk na nezaščitenih vzorcih lesa smreke, jedrovine in beljave rdečega bora ter macesna, ki so bili izpostavljeni v laboratoriju in na prostem na terenskem polju. Namen raziskave je bil ugotoviti odpornost posameznih vrst lesa na glivna obarvanja v prvih tednih po izpostavitvi v razmerah, ugodnih za rast gliv. Pri spremljanju vlažnosti lesa v laboratoriju smo ugotovili, da so se v klimah z relativno zračno vlažnostjo (RZV) 87 % in 100 % najbolj navlažila jedrovina in beljava rdečega bora, na prostem, kjer so bili vzorci izpostavljeni tudi padavinam se je najbolj navlažila beljava bora najmanj pa jedrovina rdečega bora. Barva lesa v komorah z višjo RZV se je najbolj spremenila pri smrekovini in beljavi rdečega bora, najmanj pa pri macesnovini. Pri vzorcih na terenskem polju smo največje barvne spremembe določili na beljavi rdečega bora, najmanjše pa pri macesnovini. Pri ocenjevanju glivnega obarvanja, ki smo ga določevali z dvema metodama (SIST EN 152-1 in Pernilla Johansson), smo ne glede na metodo ocenjevanja prišli do primerljivih zaključkov. Pri 87% RZV najbolj pomodri macesnovina, pri 100 % RZV pa beljava rdečega bora ter smrekovina, najmanj pa je pomodrela jedrovina rdečega bora. Pri vzorcih izpostavljenih na prostem je najbolj pomodrela beljava rdečega bora, najmanj pa jedrovina bora, ki se je po naši hipotezi res izkazala za bolj odporno in estetsko primernejšo lesno vrsto za uporabo na prostem kot macesnovina.[M. Odlazek]20172017-09-21 07:56:07Diplomsko delo/naloga95675UDK: 630*844.4VisID: 144616COBISS_ID: 2815625sl