<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba glivnih encimov za čiščenje okolja</dc:title><dc:creator>Belko Parkel,	Kaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Humar,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>biotehnologija</dc:subject><dc:subject>glive</dc:subject><dc:subject>lignolitični encimi</dc:subject><dc:subject>okolje</dc:subject><dc:subject>remediacija</dc:subject><dc:subject>glive bele trohnobe</dc:subject><dc:description>Eden večjih okoljskih problemov danes je onesnaženje s strupenimi kemikalijami, ki predstavljajo resno tveganje za okolje in ljudi. To je vidno tudi iz zadnjih okoljskih nesreč v Sloveniji. Določene vrste gliv, predvsem glive bele trohnobe, so zaradi nespecifičnosti zunajceličnih encimov (lakaze, lignin peroksidaze, od mangana odvisne peroksidaze) privlačne za uporabo pri razgradnji onesnažil, prisotnih v okolju. Čiščenje oz. vračanje okolja v prvotno stanje z uporabo gliv oz. njihovih encimov imenujemo mikoremediacija. Glive so sposobne razgradnje onesnažil, kot so policiklični aromatski ogljikovodiki, polietilen, nafta in naftni proizvodi, različni insekticidi, poliklorirani bifenili in drugi. Razgradnjo omogoča podobnost med strukturo lignina in strukturo teh onesnažil. Glivne encime lahko uporabimo v bioreaktorju ali pa v procesu bioaugmentacije ali biostimulacije.</dc:description><dc:publisher>[K. Belko Parkel]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-21 07:53:42</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95648</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 602.3:582.28:504.5:628.3:661.16:665.6/.7(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 143864</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 8813945</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
