<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Skupne fenolne spojine in antioksidativna učinkovitost soka granatnega jabolka</dc:title><dc:creator>Omahen,	Joži	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pogačnik,	Lea	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Terpinc,	Petra	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>fenolne spojine</dc:subject><dc:subject>antioksidanti</dc:subject><dc:subject>antioksidativna učinkovitost</dc:subject><dc:subject>granatno jabolko</dc:subject><dc:subject>Punica granatum</dc:subject><dc:subject>sok granatnega jabolka</dc:subject><dc:subject>analizne metode</dc:subject><dc:subject>Folin-Ciocalteu</dc:subject><dc:subject>DPPH·</dc:subject><dc:description>V okviru diplomskega dela smo med seboj primerjali skupne fenolne spojine in antioksidativno učinkovitost sveže iztisnjenih sokov granatnega jabolka. Ugotavljali smo razlike med ročno in strojno iztisnjenim sokom in med sokovi različnih porekel (Turčija, Indija). Pri ročni pripravi vzorca smo iztisnili samo sok iz arilov, ne da bi pri tem poškodovali seme, pri strojnem načinu pa se je poškodovalo tudi seme. Vsebnost skupnih fenolnih spojin smo v soku določili spektrofotometrično s pomočjo Folin-Ciocalteu metode, antioksidativno učinkovitost pa po metodi s prostim radikalom DPPH·. Med granatnimi jabolki turškega in indijskega porekla ni bilo signifikantne razlike v nobenem izmed analiziranih parametrov, medtem ko smo statistično značilne razlike določili v sokovih, iztisnjenimi na različna načina (ročno, strojno). Sokovi, ki so bili ročno iztisnjeni, so imeli večje vsebnosti skupnih fenolnih spojin, (6,8 ± 1,3) mM, in antioksidativno učinkovitost, (8,1 ± 2,0) mM, v primerjavi s sokovi, ki smo jih iztisnili strojno, saj so le-ti imeli vsebnost skupnih fenolnih spojin (5,7 ± 1,0) mM in antioksidativno učinkovitost (5,7 ± 1,3) mM. Dobljene vrednosti skupnih fenolnih spojin so nižje v primerjavi z raziskavo Fischerja in sod. (2011), kar je verjetno posledica razlik v zasnovi eksperimenta. Antioksidativno učinkovitost smo primerjali z raziskavami Gil in sod. (2000), Mousavinejad in sod. (2009) ter z Fischer in sod. (2011) in ugotovili, da so vrednosti precej podobne.</dc:description><dc:publisher>[J. Omahen]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-21 07:53:13</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95635</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 547.56:577.1:634.64:663.81</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 143400</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 4836984</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
