Draženje živčnih celic z ultrazvokomPraznik, Ela (Avtor) Kreft, Marko (Mentor) Škorjanc, Aleš (Komentor) ultrazvoknevroninevromodulacijasonogenetikaUltrazvok ima dolgo zgodovino uporabe v medicinski diagnostiki, zadnje čase pa pridobiva več pozornosti kot alternativno orodje tradicionalnejšim tehnikam za nevromodulacijo. Zaradi svojih fizikalnih značilnosti učinkovito prodira v tkivo, kjer ciljano prenese energijo na tkivo, kar povzroči termalne (segrevanja tkiva) ali netermalne učinke (glavni netermalni učinek je kavitacija). Danes najpogosteje uporabljane nevromodulacijske metode so invazivne, ne prodirajo zelo globoko v tkivo in/ali imajo nizko prostorsko ločljivost. Fokusiran UZ lahko prodre celo skozi lobanjo in lokalno vzbudi ali inhibira akcijske potenciale, kar bi lahko pomenilo razvoj neinvazivne terapije za bolnike s psihiatričnimi obolenji, ki se ne odzivajo na tradicionalne oblike zdravljenja. Poleg tega je UZ primeren tudi za oddaljeno manipulacijo celic z regulatornimi molekulami, ki so občutljive na termalne ali mehanske dražljaje. Učinek UZ se ojača s povečanjem jakosti, daljšim trajanjem dražljaja ali vnosom kontrastnih sredstev, npr. mikromehurčkov, v bližino ciljane lokacije. Obstaja več hipotez o mehanizmih stimulacije AP z UZ. Večina govori o mehanskem dražljaju, ki posredno ali neposredno vpliva na ionske kanale in s tem na membranski potencial.[E. Praznik]20172017-09-21 07:52:18Diplomsko delo/naloga95611UDK: 591.88:615.837:577.25(043.2)VisID: 142206COBISS_ID: 8808825sl