<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Geokemične in izotopske raziskave površinskih sedimentov in mišic čokatega voleka na izbranih lokacijah Nacionalnega parka Kornati - Hrvaška</dc:title><dc:creator>Ilenič,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolenec,	Matej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lojen,	Sonja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>PTE</dc:subject><dc:subject>čokati volek Hexaplex trunculus (Linne</dc:subject><dc:subject>1758)</dc:subject><dc:subject>Kornati</dc:subject><dc:subject>okoljski faktorji</dc:subject><dc:subject>izotopska sestava ogljika in dušika</dc:subject><dc:description>Nacionalni park Kornati velja za območje z minimalnim antropogenim vnosom snovi v okolje. Namen diplomskega dela je bilo določiti geokemične, mineraloške in izotopske lastnosti sedimenta in mišičnih tkiv čokatega voleka Hexaplex trunculus (Linne, 1758). Lokacije so bile izbrane glede na ocenjeno pričakovano večjo (Piškera in Vrulje), manjšo (Lojena in Mana) in najmanjšo (Klobučar) možnost antropogenega onesnaženja. Geološko zaledje lokacij pridobljenih vzorcev so kredni apnenci in dolomiti ter kvartarni nanosi kraške jerovice (terra rosse) na lokaciji Vrulje. 
Rentgenska difraktometrična analiza (XRD) je pokazala, da na izbranih lokacijah v recentnih morskih sedimentih prevladujejo karbonatni minerali, in sicer: kalcit, aragonit in dolomit. Kremen in ostali silikati terigenega izvora se v nekaj več odstotkih pojavljajo na lokaciji Vrulje. 
Z metodama rentgenske fluorescence (XRF) in masne spektrometrije z induktivno sklopljeno plazmo (ICP-MS) je bila določena vsebnost glavnih in slednih prvin ter potencialno strupenih elementov (PTE) v sedimentu. Večje vsebnosti PTE so povezane z večjo vsebnostjo glinencev in ostalih silikatov terigenega izvora na posameznih lokacijah. Koncentracije PTE ne presegajo mejnih imisijskih vrednosti za tla v Sloveniji in na Hrvaškem ter stopnje PEL („probable effect level“) in TEL („threshold effect level“). Izračunali smo stopnjo onesnaženosti, faktor obogatitve (EF) in indeks geoakumulacije (IGEO) za določene PTE glede na posamezne lokacije. Na lokaciji Vrulje so bili nekoliko višji okoljski faktorji izračunani za Cr, Cu in Zn, ki so posledica uporabe gnojil, pesticidov in kemičnih sredstev za preprečevanje korozije. 
Izotopske meritve sedimenta so pokazale, da so vrednosti izotopske sestave organskega ogljika (δ13CORG) v sedimentu na lokaciji Piškera (‒17,84 ‰) in Vrulje (‒18,50 ‰) glede na ostale lokacije nekoliko povišane, kar je lahko posledica prisotnosti morske trave Posidonia oceanica v sedimentu ali dotoka terigenih organskih snovi s kopnega. 
Vrednosti δ13CORG in δ15N v mišičnih tkivih so najbolj pozitivne na lokaciji Piškera 
(‒14,47 ‰, +8,87 ‰) in Vrulje (‒15,66 ‰, +10,4 ‰), kar lahko nakazuje na prisotnost pigmenta indirubina (C16H10O2N2), ki povzroča vijolično barvo, in na dejstvo, da so organizmi plenilci (Surowiec in sod., 2012). Prav tako so povišane vsebnosti izotopske sestave dušika (δ15N) najverjetneje tudi posledica nekontroliranih komunalnih odplak iz bližnje marine in vasi.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-21 07:15:06</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95579</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 57401</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 1354590</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
