<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ciceronov koncept prava v njegovem spisu De legibus</dc:title><dc:creator>Krisper,	Eva Margareta	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kranjc,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Cicero</dc:subject><dc:subject>O zakonih</dc:subject><dc:subject>rimsko pravo</dc:subject><dc:subject>pravna filozofija</dc:subject><dc:subject>naravno pravo</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi obravnavam koncept prava, kakršen je razviden iz pravno-filozofskega spisa O zakonih slovitega rimskega pravnika, politika in govornika Marka Tulija Cicerona. Umeščen je v enodnevni pogovor med piscem, ki je hkrati glavni govorec, njegovim bratom Kvintom ter tesnim prijateljem Atikom. Tekom treh knjig, iz katerih sestoji do danes ohranjeni tekst, Cicero poskuša zasnovati idealne zakone, ki bi ustrezali prav tako idealnemu (mešanemu) tipu državne ureditve, razčlenjene v njegovem predhodnem delu O državi. 
Vse dele spisa preveva eklektičen pristop do doktrinarnih dognanj starogrških filozofskih šol, zlasti stoiške, ter z njo povezane doktrine naravnega prava. Skladno s tem je prva knjiga pravzaprav preambula, ki ima vlogo temeljnih načel ali bolje rečeno vodil, ki so sicer objektivno nezavezujoča, a hkrati najpomembnejša za uresničitev človekovega smisla. V drugi knjigi je močno poudarjeno zavedanje o vseprisotnosti boga kot sodnika, ki utrjuje sporočilo preambule, ter o pomenu že uveljavljenih običajev in predpisov pri snovanju konkretnih zakonov, ki urejajo religiozne aspekte rimskega življenja. Vloga tradicije je izpostavljena tudi v utemeljitvi ureditve državne oblasti v tretji knjigi. Tu pa Cicero apelira neposredno na najvplivnejše člane družbe – aristokrate, rekoč, da je njihovo intimno upoštevanje danih pravil, in posledični zunanji izraz tega ponotranjenja, ključen za to, da pravila razumejo vsi podrejeni, nenazadnje pa tudi za obstanek republike, ki naj ji takšni (z naravo skladni) zakoni vladajo.
Bralec mora splošne predpise neprestano vrednotiti skozi perspektivo človeka, ki stremi k dosegu kreposti kot izpopolnjenega razuma, lastnega naravi. Pri tem pa skozi spis spoznamo, da cilj še ni dosežen s krepostjo, temveč šele, ko to vrlino udejanjimo v dobro družbe. Enako kot Cicero pravo, pravičnost in razum pripisuje vsem ljudem, pa si od vseh želi tudi javnega udejstvovanja zavoljo obstoja idealne skupnosti.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-21 07:15:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95578</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 75983</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 15803473</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
