Spoznavanje polžev v skupini otrok, starih 3-4 letPetan, Petra (Avtor) Kos, Marjanca (Mentor) predšolski otrociOtroci začnejo odkrivati, doživljati in spoznavati okolje hkrati z razvojem lastnih miselnih sposobnosti in osebnostnim razvojem. Dejavnosti v okolju vodijo k oblikovanju miselnih operacij, hkrati pa tudi k oblikovanju temeljnih pojmov, kot sta prostor in čas. Gibanje in sile, predmet in snov, pojem živega, vse to vodi k spoznavanju odnosov med predmeti in odnosov med bitji ter okoljem, v katerem živijo. V naravi sta v ospredju pridobivanje izkušenj z živimi bitji in naravnimi pojavi ter veselje do odkrivanja in raziskovanja novih stvari v njihovem okolju. Otrok v naravi spoznava živali, rastline, predmete in pojave okoli sebe, hkrati pa se uči in spoznava svoje odzive na živa bitja ter okolje, v katerem se določeno živo bitje giblje. Da otroke primerno približamo živalim in okolju, jih je treba uvesti v življenje živali, jih poučiti o njihovem življenju ter jih seznaniti tudi z njihovim načinom bivanja v naravi. V diplomskem delu smo raziskovali, kakšne predstave imajo otroci v starostnem obdobju od 3 do 4 let o polžih ter kakšen odnos imajo do njih. Ob tem smo ugotavljali tudi, koliko znanja povzamejo ob sami dejavnosti ter ali se na podlagi tega spreminja mnenje otrok o polžih in njihovem razvoju v okolju. Z otroki eksperimentalne skupine smo izvedli projekt spoznavanja polžev, v katerem so otroci z aktivnim učenjem in ob igri doživljali in spoznavali različne polže in njihove bistvene značilnosti. Dejavnosti smo pripravili in izvajali s skupino 17 otrok, starih 3–4 leta. V projektu, ki je zajemal 8 dni dejavnosti, smo v vrtcu gojili polže, jih opazovali, tipali, doživljali, ponazarjali gibanje, spoznavali telesno zgradbo in njihov življenjski prostor, razvrščali polžje hišice, se spoznavali z njimi in z različnimi vrstami polžev. Odgovore individualnih intervjujev eksperimentalne skupine pred projektom in po njem smo primerjali z odgovori kontrolne skupine, v kateri sta bila udeležena 2 otroka manj, bili pa so enake starosti. Tako smo lahko ugotovili, ali projekt spoznavanja polža vpliva na otrokov odnos in znanje o živali. Rezultate intervjujev smo obdelali kvantitativno ter jih prikazali v obliki grafov in tabel. Otroci, ki so sodelovali v dejavnosti, so bili pri končnih intervjujih uspešnejši od otrok kontrolne skupine. Boljši so bili pri poznavanju telesne zgradbe, poznali so več različnih vrst polžev, tudi njihov odnos do polžev je bil bolj pozitiven, z manj strahov in stereotipov. Rezultati kažejo, da lahko aktivno učenje o polžih ponuja veliko možnosti za pridobivanje izkušenj z živimi bitji ter veselja do raziskovanja in odkrivanja. To je spodbudno učno okolje za učenje naravoslovja. Ugotavljamo, da z vključevanjem otrok v dejavnosti, v katerih doživljajo ter spoznavajo živo in neživo naravo v njeni raznolikosti, povezanosti in stalnem spreminjanju, pozitivno vplivamo tudi na odnos otrok do živali, ki je pogosto (negativno) stereotipno naravnan. Rezultati tega diplomskega dela pa bi lahko bili spodbuda vzgojiteljem, da mogoče tudi sami premagajo strah pred živim in ponudijo otrokom tako spodbudno učno okolje, kot smo jim ga ponudili mi, ter ga pogosteje vključujejo v svoje pedagoško delo.20172017-09-21 02:54:23Diplomsko delo/naloga95573COBISS_ID: 11717705sl