<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Učinki raztezanja mečnih mišic in plantarne fascije pri zdravljenju pacientov s plantarnim fasciitisom</dc:title><dc:creator>Godvajs,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kacin,	Alan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>plantarni fasciitis</dc:subject><dc:subject>plantarna fascija</dc:subject><dc:subject>mečne mišice</dc:subject><dc:subject>raztezanje</dc:subject><dc:subject>bolečina v peti</dc:subject><dc:description>Uvod: Plantarni fasciitis je ena izmed najpogostejših mišično-kostnih okvar stopala. Pacienti opisujejo bolečino na medialni strani pete, ki je najopaznejša v začetnih korakih po daljši neaktivnosti in se običajno zmanjša po povečani stopnji aktivnosti čez dan, vendar je proti koncu dneva spet hujša. V 90–95 % primerov se bolečine odpravijo s konservativnim zdravljenjem, ki vključuje počitek, hladne obkladke, specifično vadbo in raztezanje, protivnetna zdravila, vložke za čevlje in nočne opornice. Namen: Namen diplomskega dela je na osnovi pregleda strokovne in znanstvene literature predstaviti učinke raztezanja mečnih mišic in plantarne fascije kot metodo zdravljenja pri pacientih s plantarnim fasciitisom. Metode dela: Literatura je bila zbrana s pomočjo podatkovnih zbirk COBISS/OPAC, Pubmed in PEDro. Uporabljeni so bili naslednji vključitveni kriteriji: prosto dostopni članki v polnem obsegu v slovenskem in angleškem jeziku, raziskave, članki in besedila, objavljeni po letu 2002, raziskave, ki so proučevale vpliv raztezanja mečnih mišic in/ali plantarne fascije pri pacientih s plantarnim fasciitisom, raziskave s kontrolno oziroma primerjalno skupino in opisano randomizacijo preiskovancev. Rezultati: Na podlagi kriterijev je bilo v analizo vključenih sedem raziskav, ki so bile objavljene med letoma 2002 in 2017. Rezultati raziskav kažejo, da raztezanje mečnih mišic in plantarne fascije daje dobre rezultate, predvsem pri zmanjševanju bolečin, izboljšanju funkcije stopala, merjeno z vprašalniki FFI in PSFS, in povečanju zadovoljstva pacientov. Vendar pa večina raziskav ne kaže značilnih razlik med skupino s protokolom raztezanja mišic in skupino z drugimi vrstami konzervativnega zdravljenja oziroma kontrolno skupino. Razprava in sklep: Kljub pozitivnim rezultatom obstaja potreba po več raziskavah, predvsem raziskavah z boljšo metodologijo, ki bi primerjale različne oblike raztezanja z različnimi dolžinami in hitrostjo raztega, kar bi opredelilo optimalne vrste in parametre raztezanja. Dobro bi bilo narediti primerjave s kontrolno skupino.</dc:description><dc:publisher>[U. Godvajs]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-20 15:11:36</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95563</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 78792</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5335915</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
