Popis zdržljivostnih krivulj lezenja z uporabo časovno-temperaturnega parametraBertoncelj, Luka (Avtor) Nagode, Marko (Mentor) Šeruga, Domen (Komentor) zdržljivostne krivuljelezenjeaproksimacijski polinomekstrapolacijaoptimizacijamehanizmi lezenjaenačbe tečenjadiagram mehanizmov lezenjaMagistrsko delo predstavlja izpeljavo in oblikovanje splošnega matematičnega modela za popis deformacijskega mehanizma lezenja ter njegovo naknadno pretvorbo v uporabno numerično obliko. V praksi se zaradi enostavnosti in hitrosti računalniškega procesiranja, za popis lezenja, uporablja aproksimacijski polinom 2. stopnje. Z njim z zadovoljivo kakovostjo popišemo set eksperimentalnih točk v področju visokih in srednjih temperaturnih in napetostnih nivojev, v področju nizkih temperatur in napetosti pa z njim ne moremo celovito zajeti fizikalnega dogajanja. V ta namen smo, z uporabo metode najmanjših kvadratov, zapisali splošni numerični model ter na primeru eksperimentalnih točk dveh vrst jekel (1.25Cr0.5Mo in 5Cr0.5Mo) izoblikovali zdržljivostne krivulje z uporabo aproksimacijskih polinomov 2., 3., 4. in 5. reda ter jih medsebojno primerjali. Ugotovili smo, da s polinomi višjih redov bolj natančno popišemo ekstrapolirano območje nizkih napetosti in temperatur, vendar njihova korektna fizikalna vpeljava zajema tudi veliko izzivov. V splošnem se izkaže, da je metoda zelo občutljiva na raztros podatkov, poleg tega pa se, še posebej v primeru polinomov višjih redov (>2.), zaradi večje prostosti lahko pojavi fizikalno neutemeljena usmeritev zdržljivostnih krivulj. To nam daje vedeti, da je za večjo stabilnost numeričnega modela potrebno definirati dodatne pogoje, s katerimi bi njihovo gibanje omejili.20172017-09-20 14:43:44Magistrsko delo/naloga95473VisID: 200402sl