<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Popis zdržljivostnih krivulj lezenja z uporabo časovno-temperaturnega parametra</dc:title><dc:creator>Bertoncelj,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Nagode,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šeruga,	Domen	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>zdržljivostne krivulje</dc:subject><dc:subject>lezenje</dc:subject><dc:subject>aproksimacijski polinom</dc:subject><dc:subject>ekstrapolacija</dc:subject><dc:subject>optimizacija</dc:subject><dc:subject>mehanizmi lezenja</dc:subject><dc:subject>enačbe tečenja</dc:subject><dc:subject>diagram mehanizmov lezenja</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo predstavlja izpeljavo in oblikovanje splošnega matematičnega modela za popis deformacijskega mehanizma lezenja ter njegovo naknadno pretvorbo v uporabno numerično obliko. V praksi se zaradi enostavnosti in hitrosti računalniškega procesiranja, za popis lezenja, uporablja aproksimacijski polinom 2. stopnje. Z njim z zadovoljivo kakovostjo popišemo set eksperimentalnih točk v področju visokih in srednjih temperaturnih in napetostnih nivojev, v področju nizkih temperatur in napetosti pa z njim ne moremo celovito zajeti fizikalnega dogajanja. V ta namen smo, z uporabo metode najmanjših kvadratov, zapisali splošni numerični model ter na primeru eksperimentalnih točk dveh vrst jekel (1.25Cr0.5Mo in 5Cr0.5Mo) izoblikovali zdržljivostne krivulje z uporabo aproksimacijskih polinomov 2., 3., 4. in 5. reda ter jih medsebojno primerjali. Ugotovili smo, da s polinomi višjih redov bolj natančno popišemo ekstrapolirano območje nizkih napetosti in temperatur, vendar njihova korektna fizikalna vpeljava zajema tudi veliko izzivov. V splošnem se izkaže, da je metoda zelo občutljiva na raztros podatkov, poleg tega pa se, še posebej v primeru polinomov višjih redov (&gt;2.), zaradi večje prostosti lahko pojavi fizikalno neutemeljena usmeritev zdržljivostnih krivulj. To nam daje vedeti, da je za večjo stabilnost numeričnega modela potrebno definirati dodatne pogoje, s katerimi bi njihovo gibanje omejili.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-20 14:43:44</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95473</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 200402</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
