<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Podoba Boga pri otroku in mladostniku</dc:title><dc:creator>Lipar,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gerjolj,	Stanko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>podoba Boga</dc:subject><dc:subject>psihofizični razvoj otroka</dc:subject><dc:subject>odnosi v družini</dc:subject><dc:subject>medosebni psihični prostor</dc:subject><dc:subject>razvoj osebnostne identitete</dc:subject><dc:subject>vera v Boga</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava vprašanje podobe Boga pri otroku in mladostniku. Prva leta življenja otroka so namreč ključna za razumevanje ne le kasnejših vzorcev vedenja ali mišljenja odrasle osebe, temveč tudi duhovne oziroma religiozne dimenzije človeka. Avtorica v prvem delu predstavi pogled nekaterih strokovnjakov na psihofizični razvoj otroka, obenem pa upošteva vlogo, ki jo pri tem razvoju odigrata okolje in družba. Najpomembnejši dejavnik so seveda primarni odnosi s starši, ki postanejo v kasnejših letih model za umestitev podobe boga. Drugo poglavje vsebuje še bolj podroben teoretični pristop stopenj duhovnega ter verskega zorenja, kjer je razviden pomemben prispevek Erika Eriksona in Jamesa W. Fowlerja. Po njunem mnenju do rasti religiozne razsežnosti privedejo psihosocialne krize oziroma izzivi, ki pomenijo odločilen trenutek za posameznikovo osebnost in niso nekaj negativnega. Čeprav teoretični poglavji diplomskega dela razumeta pojem vere kot odnos človeka z bogom na splošno in presega okvirje verske pripadnosti, tretji del z empirično metodo pogovora, risanja in vprašalnikov podaja podobo Boga otrok in mladostnikov, ki večinoma prihajajo iz krščanskega okolja. Njihove predstave se do določene mere skladajo z dognanji strokovnjakov, medtem ko na nekaterih mestih odstopajo, najverjetneje zaradi pogojenosti z okoljem. Sklepne vrstice diplomske naloge torej potrjujejo predhodno omenjene teorije, a na podlagi nepopolnih odgovorov dopuščajo nadaljnje raziskave z otroki, ki odraščajo ali so odraščali v okolju, kjer so še bolj vidne razlike med socialnimi sloji ljudi, med rasami, verskimi pripadnostmi, vrstami družin ter vedenjem posameznih staršev. Tako bi lažje potrdili ali ovrgli znanstvena prepričanja, da otrok v primeru agresivnega vedenja staršev doživlja boga kot negativnega in podobno.</dc:description><dc:publisher>[T. Lipar]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-20 14:27:49</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95428</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 27-14-053.2-053.6(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 18785</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 7723610</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
