<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Interoceptivno zavedanje in navezanost na Boga pri ljudeh s tesnobnimi simptomi</dc:title><dc:creator>Jeriček,	Sanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Cvetek,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>tesnoba</dc:subject><dc:subject>DSM-V</dc:subject><dc:subject>interocepcija</dc:subject><dc:subject>navezanost na Boga</dc:subject><dc:subject>mentalno zdravje</dc:subject><dc:description>Avtorica je v magistrskem delu raziskovala tesnobo v povezavi z interoceptivnim zavedanjem in navezanostjo na Boga.
Tesnobo lahko opišemo kot stanje ali kot motnjo. V drugem primeru morajo posameznikovi simptomi ustrezati kriterijem določene tesnobne motnje. Vzroki za nastanek tesnobnih motenj so različni, prav tako so različni simptomi za posamezno vrsto teh motenj, vsem pa je skupen pretiran stran, skrb ter izogibajoče vedenje. Tesnobno stanje v splošnem prepoznamo kot povečano telesno vzburjenost, potenje, tresenje, pospešeno bitje srca, pospešeno dihanje, sicer se pa simptomi tesnobe ne kažejo zgolj na fiziološki ravni, temveč tudi na čustveni, vedenjski in kognitivni. Avtorica je pozornost namenila tudi interoceptivnemu zavedanju, ki označuje zmožnost čutiti telo, telesno stanje in čustva. Pomeni zaznavo podatkov, ki prihajajo iz notranjosti telesa. Začne se z receptorji v različnih telesnih tkivih, ki kemično in fizično stimulacijo pretvorijo v živčne signale, kateri informacije prenesejo v hrbtenjačo in možgane. Dva najbolj očitna procesa interocepcije v telesu sta dihanje in bitje srca, ki lahko pri tesnobnih posameznikih ob njunih spremembah (npr. pospešen utrip in pospešeno dihanje) sprožita še več strahu in stiske, saj omenjene spremembe dojamejo kot grožnjo. Ugotovili so, da se pri tesnobnih posameznikih kažejo spremenjene karakteristike dihanja. V zadnji del teoretičnega uvoda je avtorica vključila še področje navezanosti na Boga. Izkazalo se je, da na naš odnos do Presežnega močno vpliva izkušnja odnosov iz primarnih družin in navezanost na primarne skrbnike. Posamezniki, ki imajo intimnejši in osebni odnos z Bogom izražajo manj simptomatike na področju mentalnega zdravja. K Bogu se pogosteje zatekamo takrat, ko smo v stiski, preizkušnjah ali pa se znajdemo v občutkih nemoči .
V empiričnem delu avtorica predstavi izsledke raziskave narejene na 243 udeležencih. Raziskava je pokazala, da so bolj tesnobni posamezniki manj interoceptivno zavedni, med tesnobo in navezanostjo na Boga pa obstaja zelo majhna korelacija, ki nakazuje, da so bolj tesnobni posamezniki manj navezani na Boga.</dc:description><dc:publisher>[S. Jeriček]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-20 14:26:47</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95427</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.942:616.89-008.441(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 18723</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 7724122</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
