Analitična primerjava filmskih žanrov pri spremembi stilističnih elementov medijaKompare, Rok (Avtor) Gabrijelčič Tomc, Helena (Mentor) Filmski žanribarvna korekcijagibanje kamereposebni učinkiglasbazvok.Filmi dandanes predstavljajo velik del zabavne industrije. Ker so ljudje različni, so jim posledično všeč različni filmi, različne filmske zvrsti oziroma filmski žanri. Le te se nanašajo na strukturo stilističnih in narativnih elementov, ki gradijo filmsko formo medija. Kot primeri so: drama, akcija, grozljivka, komedija, znanstvena fantastika itd. Problem, s katerim se srečujejo režiserji je, kako in na kakšen način uprizoriti posamezno zgodbo, s katero tehniko pristopiti, kakšne barve uporabiti, kje posneti kadre, kakšno naj bi bilo gibanje kamere, katere posebne učinke uporabiti, kakšen zvok dodati ipd. Rezultat magistrskega dela je prikaz in analizira štirih parametrov, ki se pojavljajo skoraj v vsakem filmu. To so: barvna korekcija, gibanje kamere, posebni učinki ter glasba in zvok. V teoretičnem delu so bile raziskane možnosti zastavljenih parametrov, predstavljeni pa so bili tudi filmski žanri, ki so bili ključni za analizo raziskave. To so: akcija, drama, grozljivka, komedija in znanstvena fantastika. V eksperimentalnem delu je bilo raziskano, kako stilistični elementi vplivajo na gledalčevo oceno in ali je možno na podlagi enega parametra določiti žanr filma. Predstavljene so bile tudi vse tri faze izdelave: predprodukcija, produkcija in postprodukcija. Ugotovljeno je bilo, da čisto noben parameter, kot en sam, ni zadosten za pravilno določitev filmskega žanra. Enako tudi kombinacija barvne korekcije in gibanja kamere nista dovolj. Šele ko so bili vključeni vsaj trije parametri, so bili rezultati dobri (pri vseh videjih nad 60%). Prav tako je bila ovržena hipoteza, ki pravi da naj bi izmed vseh štirih parametrov glasba in zvok prinesla najboljše rezultate. Najbolj uspešen parameter je bil posebni učinek, kjer je bila pri vseh videjih presežena zlata sredina - 50%. Potrjeni pa sta bili hipotezi, ki pravita, da je iz tehničnega in ustvarjalskega vidika najmanj kompleksno izbrati zvok oziroma glasbo ter da se največ časa porabi pri izdelavi posebnih učinkov. Druga hipoteza pa je bila potrjena z merjenjem časa izdelave za vsak parameter posebej. Torej je čas izdelave premo sorazmeren s kvaliteto končnega izdelka.20172017-09-20 14:08:15Diplomsko delo/naloga95355VisID: 57245sl