Barvanje svile in volne z naravnimi barviliBreščak, Sindi (Avtor) Gorjanc, Marija (Mentor) volnasvilanaravna barvilakurkumahrastove šiškerdeče zelječimžanjealuminijev sulfatNamen diplomskega dela je bil proučiti vpliv redčenja barvalne kopeli na obarvljivost svile in volne ter vpliv pranja na obstojnost posameznega barvila v določenem razmerju redčenja barvalne kopeli. Prav tako je bil namen izdelati barvno karto, ki bi oblikovalcu služila kot vodilo pri barvanju končnega izdelka glede na izbrani barvni ton. Za barvanje substratov so bila uporabljena naravna barvila kurkume, rdečega zelja in hrastovih šišk v kombinaciji z železovim sulfatom. Ekstrakcija barvil je potekala v vodnem mediju. Ekstrakti so bili uporabljeni kot barvalna kopel. Polovica vzorcev tkanin volne in svile je bila čimžana v vodni raztopini aluminijevega sulfata. Za ugotavljanje vpliva redčenja barvalne kopeli na obarvljivost tekstilnih substratov so bile barvalne kopeli redčene z destilirano vodo v razmerjih: 1 : 0; 1 : 1; 1 : 2; 1 : 5 in 1 : 10. Za doseganje enakomernega obarvanja so bile tkanine barvane po izčrpalnem postopku v laboratorijskem aparatu Launder-o-meter. Barvanje z barvilom kurkume in rdečega zelja je potekalo pri kopelnem razmerju 1 : 40, temperaturi 60 °C in času 60 minut. Barvanje z barvilom hrastovih šišk je potekalo pri kopelnem razmerju 1 : 40, pri sobni temperaturi in času 20 minut. Barva čimžanih in nečimžanih vzorcev je bila številčno ovrednotena s pomočjo refleksijskega spektrofotometra Datacolor Spectraflash 600 Plus-CT in uporabe CIE L*a*b* barvnega sistema. Prav tako so bile opravljene meritve tudi po testu obstojnosti na pranje. Rezultati raziskave kažejo, da redčenje barvalne kopeli vpliva na obarvljivost substratov, saj so vzorci z redčenjem barvalne kopeli postajali svetlejši (vrednost CIE L* se zvišuje). Iz rezultatov je razvidno, da redčenje barvalne kopeli vpliva tudi na CIE a* in CIE b* barvne vrednosti. Redčenje barvalne kopeli hrastovih šišk pri barvanju svile vpliva na znižanje vrednosti koordinat CIE a* in CIE b*; vzorci so z redčenjem postajali bolj zeleni in bolj modri, medtem ko pri vzorcih volne ni bilo opaziti konstantnega zniževanja ali višanja vrednosti CIE a* in CIE b*. Redčenje barvalne kopeli rdečega zelja vpliva na zvišanje vrednosti CIE a* in znižanje vrednosti CIE b* ne glede na substrat ali čimžanje, saj so vzorci z redčenjem postajali čedalje bolj zeleni in bolj rumeni. Z redčenjem barvalne kopeli kurkume so vzorci svile postajali bolj zeleni in bolj modri. Vzorci volne so bili v primerjavi z vzorcem svile bolj rdeči in bolj modri. Prav tako je opazen vpliv čimžanja, saj so bili čimžani vzorci temnejši od nečimžanih. Ugotovljeno je bilo, da imata barvilo kurkume in barvilo rdečega zelja slabo pralno obstojnost.20172017-09-20 14:07:45Diplomsko delo/naloga95346VisID: 57235sl