<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Športne poškodbe zapestja</dc:title><dc:creator>Puš,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hadžić,	Vedran	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zapestje</dc:subject><dc:subject>športne poškodbe</dc:subject><dc:subject>rehabilitacija</dc:subject><dc:subject>preventiva</dc:subject><dc:description>Diplomska naloga je napisana o športnih poškodbah zapestja in opisuje najbolj pogoste poškodbe ter njihove mehanizme. Drugi del naloge sestavlja program preventivne vadbe za poškodbe zapestja. Zadnji, tretji del, je program vadbe, ki se lahko uporablja, ko se je poškodba že zgodila in je bila fizioterapevtsko zdravljena.

Do sklepa in podatkov za oblikovanje programov smo uporabili obstoječo literaturo na temo poškodb zapestja in smo preizkusili vaje v procesu rehabilitacije.

Predstavljene so akutne poškodbe in sicer zlom čolnička, zlom kavlja kaveljnice, zlom distalnega dela koželjnice, poškodbe dorzalne strani trivogelnice, raztrganje skafolunatnega ligamenta, perilunatna in lunatna dislokacija, raztrganje trikotnega vezivno-hrustančnega kompleksa in extensor carpi subluxation. Med kroničnimi poškodbami so predstavljene otroške kronične poškodbe, sindrom karpalnega kanala in skafolunatna nestabilnost.

Namena diplomske naloge sta bila pripraviti program, ki ga športniki lahko uporabljajo tako na začetku treninga kot del ogrevanja ali na na koncu treninga kot del ohlajanja za preventivo poškodb zapestja in pripraviti postrehabilitacijski program za športnike, da si povrnejo popolno gibljivost in moč zapestja in se obenem izognejo ponovni poškodbi. Glavni namen obeh programov je povečanje stabilnosti zapestja s krepitvijo mišic okoli le-tega.

Vaje so razdeljene v različne stopnje glede na športnikove sposobnosti pravilne izvedbe. Program za preventivo je sestavljen iz dveh stopenj, postrehabilitacijski program pa je v grobem razdeljen na dva dela: prvi del je namenjen izolaciji zapestja in gibanj, ki jih omočoga ter je razdeljen v štiri različne zahtevnostne stopnje. Drugi del vsebuje kompleksna gibanja pri katerih sodeluje zapestje, vendar vključuje tudi mišice ramenskega obroča in trupa. Razdeljen je v tri težavnostne stopnje.

Na koncu diplomske naloge je primer tedenskih programov, ki vključuje število serij, število ponovitev in težavnostno stopnjo.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-20 13:57:21</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95325</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 19097</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5200817</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
