<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza toka in načina hrambe podatkov o obravnavah pacientov v Urgentnem kirurškem bloku UKC Ljubljana</dc:title><dc:creator>Arbajter,	Simon	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mraz,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Moškon,	Miha	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Urgentni kirurški blok</dc:subject><dc:subject>zdravstvena dokumentacija</dc:subject><dc:subject>brezpapirno delovanje</dc:subject><dc:subject>tok podatkov</dc:subject><dc:subject>EZZ</dc:subject><dc:subject>elektronska baza podatkov</dc:subject><dc:description>Uvod: V zdravstveni dejavnosti je poleg pregleda in oskrbe pacienta zelo pomembno ustrezno dokumentiranje njegove obravnave. Zdravstvena dejavnost v Sloveniji in tudi širše po svetu v večini še vedno temelji na dokumentaciji v papirni obliki. Tudi v Urgentnem kirurškem bloku Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana obravnava pacienta še vedno v veliki meri temelji na zdravstveni dokumentaciji v papirnati obliki. To vpliva tako na stroške kot tudi na samo kakovost obravnave. Zato je nujno potrebno nadaljevati z digitalizacijo delovanja. Namen in cilj: Namen magistrskega dela je analizirati tok in način hrambe podatkov o obravnavah pacientov. Na podlagi navedenih ugotovitev bomo izdelali diagram toka podatkov in aktivnosti, ki predstavlja osnovo za nadaljnjo digitalizacijo. Cilj dela je na podlagi opisane analize identificirati možnosti za prehod na brezpapirno delovanje oziroma podati predloge za nadaljnjo digitalizacijo poslovnega procesa. Metode dela: V magistrskem delu je uporabljena deskriptivna metoda dela. Podatki so zbrani z opazovanjem, pregledom literature in so kvantitativno ter analitično obdelani. Kot strategija dela je uporabljena študija primera. Rezultati: V pričujočem delu smo analizirali, kateri podatki in v kakšni obliki vstopajo v sistem ob pričetku obravnave pacienta v Urgentnem kirurškem bloku, kateri podatki in v kakšni obliki se tekom obravnave porajajo, ter kateri podatki in v kakšni obliki so izhodni podatki, ki so predvideni za hrambo. Analizirali smo tudi povezave med njimi. Na podlagi navedenih ugotovitev smo izdelali diagram toka podatkov in aktivnosti, ki predstavlja osnovo za nadaljnjo digitalizacijo delovanja. V nadaljevanju smo podali predloge za digitalizacijo podatkov oziroma dokumentov, ki so v papirni oziroma fizični obliki, in predloge za nadgradnjo obstoječe informacijske rešitve. Grafično smo prikazali tudi potrebe po nadgradnji IKT glede na prostorsko razporeditev. Opisali smo tudi težave, ki bi se utegnile pojaviti pri procesu nadaljnje digitalizacije. Razprava: Na podlagi analize smo ugotovili, da bi ob ustrezni nadgradnji obstoječe informacijske rešitve lahko večina podatkov oziroma dokumentov v papirni obliki brez težav digitalizirali in shranili v elektronski obliki. Popolna digitalizacija prinaša vrsto prednosti pri vsakdanjem delu, vendar je potrebno kljub temu ohraniti možnost hitrega prehoda na delovanje v papirni obliki v primeru težav z delovanjem IKT oziroma v primeru delovanja zavoda v izrednih razmerah.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-20 13:50:22</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95307</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 78782</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5323371</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
