Zdravstvena nega pacienta s samomorilnim vedenjem po temeljnih življenjskih aktivnostihŠahman, Armina (Avtor) Peterka Novak, Jožica (Mentor) Zatković, Damjana (Komentor) intervencije medicinske sestredejavniki tveganjazdravljenjenegovalni problemisimptomiUvod: Samomor in samomorilno vedenje predstavljata velik problem javnega zdravja. Redkeje se samomor pojavlja med otroki, pri mladostnikih beležimo okoli 20 samomorov letno. Samomorilno vedenje je proces, ki zajema različne oblike, med katere spadajo misli na smrt, samomorilne misli, samomorilne grožnje, parasuicidalna pavza, samopoškodovalno vedenje, prekinjen poskus samomora, poskus samomora in samomor. Vzrok za samomor ni znan, največkrat ga povzročajo dejavniki tveganja in osebne ranljivosti. Zaradi samomora umre milijon ljudi letno. Slovenija spada med najbolj samomorilno ogrožene države. Zdravstveno osebje ima ključno vlogo pri prepoznavanju, preprečevanju in zdravljenju samomorilnega vedenja. Posledice najnevarnejših oblik samomorilnega vedenja so zdravstvene, psihološke, razvojne, socialne in mnoge druge. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti samomorilno vedenje in vlogo medicinske sestre pri zdravstveni obravnavi pacienta s samomorilnimi vedenjem. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s sistematičnim pregledom znanstvene in strokovne literature s področja psihiatrije in zdravstvene nege na področju psihiatrije iz obdobja od 2007 do 2017. Literatura je bila iskana preko slovenske bibliografske in kataložne podatkovne baze (COBIB.SI) preko oddaljenega dostopa Zdravstvene fakultete v Ljubljani in tujih podatkovnih baz CINAHL, Medline in Pubmed ter strokovnih revij Obzornik zdravstvene nege, Psihološka obzorja in Zdravniški vestnik. Razprava in zaključek: V diplomskem delu smo ugotovili, da ima pacient s samomorilnim vedenjem težave pri opravljanju vseh temeljnih življenjskih aktivnosti. Da bi medicinske sestre znale oceniti štirinajst življenjskih aktivnosti pacienta, potrebujejo znanje. Fiziološki in psihološki znaki samomorilnega vedenja vplivajo na pacientovo vsakodnevno delovanje, saj ne more zadovoljevati svojih osnovnih življenjskih potreb. Iz člankov smo razbrali, da je najvišja prioriteta zdravstvene nege zaščita pacienta, da se ne poškoduje – ne izvede samomora. Medicinske sestre na področju zdravstvene nege v psihiatriji morajo imeti trdno podlago za pristop k zmanjševanju tveganja in preprečevanju samomorov. Večino samomorov bi lahko preprečili, če bi prepoznali samomorilno ogroženost ter pravočasno in pravilno ukrepali. Za ustrezno prepoznavanje tovrstnega vedenja je treba poznati simptome samomorilnega vedenja, dejavnike tveganja in osnove pomoči. Ob pregledu literature smo ugotovili, da je pomembno delo medicinske sestre pri osebah, ki so nagnjene k samomorilnemu vedenju, ustvarjanje terapevtskega odnosa.20172017-09-20 13:47:19Diplomsko delo/naloga95290VisID: 78766COBISS_ID: 5329259sl