Partizansko zdravstvo in zdravstvena nega na področju Kočevskega rogaZavrl, Bor (Avtor) Mihelič Zajec, Andreja (Mentor) Keršič, Irena (Komentor) diplomska delazdravstvena negapartizansko zdravstvosanitetazgodovinavojnamedicinske sestreUvod: Zaradi aktivnega upora ter pojavljanja ranjencev in obolelih je partizanska vojska organizirala sanitetno službo. V začetku se je ta naslanjala na civilne javne ustanove, nato pa so izoblikovali svoje zdravstveno omrežje. Namen: V delu smo želeli predstaviti razvoj partizanske sanitete v Ljubljanski pokrajini, razvoj in sestavo Slovenske centralne vojno partizanske bolnice, ter prikazati osebje, ki je delovalo v partizanski saniteti, s poudarkom na medicinskih sestrah. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno in zgodovinsko metodo raziskovalnega dela. Pregledali smo obstoječo literaturo in arhivsko gradivo. Literaturo smo iskali s ključnimi besedami in besednimi zvezami: saniteta, narodnoosvobodilna borba, partizanska bolnica, partizansko zdravstvo, zgodovina in zdravstvo v narodnoosvobodilni borbi, medicinske sestre in zaščitne sestre v narodnoosvobodilni borbiin zgodovina zdravstvene nege. Izbor literature je temeljil na opisu razvoja partizanskega zdravstva, skritih bolnišnic v predelu Kočevskega roga, osebja, ki je delovalo v teh skritih bolnišnicah, ter medicinskih sester v obdobju 1941−1945. Do arhivskega gradiva smo dostopali v Muzeju novejše zgodovine Slovenije in Mestnem muzeju Idrija: Muzeju za Idrijsko in Cerkljansko. Pregled literature in arhivskega gradiva: Na začetku okupacije je v praktično vseh javnih in zasebnih zdravstvenih ustanovah delovala mreža ljudi, ki je sodelovala z Osvobodilno fronto in skrbela za zdravljenje ranjenih partizanov. Kasneje je na delno osvobojenem ozemlju na Dolenjskem dr. Pavel Lunaček ustanovil prvo bolnišnico. Zaradi uničenja in nevarnosti so se bolj posvetili konspiraciji in se umaknili v gozdove. Počasi so začeli graditi postojanke, ki so postale prava bolniška naselja. V partizanski saniteti so sodelovali najrazličnejši profili zdravstvenega osebja. Z udeležbo v narodoosvobodilni borbi in opravljanjem plemenitih nalog pomoči drugemu so se zelo izkazale medicinske sestre, tako imenovane »zaščitne«. Razprava in sklep: Ugotovili smo, da je bilo partizansko zdravstvo pomembna in zelo človekoljubna dejavnost, ki je bila kljub prisotnosti okupatorja močno razvita ves čas vojne. Slovenska centralna vojno partizanska bolnišnica je dokaz, da se kljub vojni in pomanjkanju da veliko narediti za ranjene in jim omogočiti dobro okrevanje. Vse to pa ne bi uspelo, če ne bi bilo pogumnega zdravstvenega osebja, med njimi tudi medicinskih sester, ki so tako kot ostali delale v prid ranjenih in obolelih. [B. Zavrl]20172017-09-20 13:46:55Diplomsko delo/naloga95288VisID: 78764COBISS_ID: 5329003sl