<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ozaveščenost in stališča odraslih ljudi do umestitve bivalnih enot za osebe z motnjami v duševnem razvoju v lokalno okolje na Gorenjskem</dc:title><dc:creator>Peharc,	Vita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žgur,	Erna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Žolgar,	Ingrid	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>stigma</dc:subject><dc:subject>lokalna skupnost</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Osebe z motnjami v duševnem razvoju so ena izmed skupin oseb s posebnimi potrebami. Normalizacija in deinstitucionalizacija v zadnjih letih oblikujeta trende razvoja socialnega varstva, zaradi česar se poudarja pomen premeščanja oseb z motnjami v duševnem razvoju iz institucij v manjše bivalne kapacitete, tj. bivalne enote, umeščene znotraj manjših krajev ali mest. Bivalne enote so lahko najučinkovitejša možnost bivanja za nekatere osebe z motnjami v duševnem razvoju. Uporabnikom je kljub večji samostojnosti, enako kot v institucijah, nudena ustrezna strokovna pomoč, ko jo potrebujejo. Osebe z motnjami v duševnem razvoju z umestitvijo bivalnih enot v lokalno okolje lahko postanejo vidnejše in prepoznane. Za uresničevanje kakovostnega bivanja in življenja je namreč nujno, da se uporabniki bivalnih enot vključijo v lokalno skupnost, ki naj jih sprejme kot enakopravne člane. Podlaga za sprejemanje so zagotovo primerna ozaveščenost, empatičnost in čuteč odnos do oseb z motnjami v duševnem razvoju, ki je v medijih še vedno izpostavljena kot problem. V empirični raziskavi, ki smo jo izvedli na vzorcu 112 anketirancev, smo obravnavali ozaveščenost in stališča odraslih oseb na Gorenjskem o osebah z motnjami v duševnem razvoju in bivalnih enotah. Ugotovili smo, da so anketiranci do določene mere informirani o osebah z motnjami v duševnem razvoju, saj določene značilnosti teh oseb zamenjujejo z značilnostmi duševnih motenj. Stališče, ki so ga anketiranci izrazili do morebitne umestitve bivalne enote v njihovo bližnjo okolico, je večinoma pozitivno. Mnogo anketirancev si želi biti ozaveščenih, ustrezne informacije pa bi najraje pridobili z ogledom kratkega videoprikaza ali iz brošure. Poleg tega smo ugotovili, da stopnja ozaveščenosti in raznoliki prehodni stiki anketirancev z osebami z motnjami v duševnem razvoju statistično pomembno ne vplivajo na stališče do odprtja bivalne enote v njihovi bližnji okolici. Statistično pomembne razlike v stališču do umestitve bivalne enote v bližnjo okolico anketirancev so se pokazale pri spolu – stališče žensk je bolj pozitivno naravnano. Statistično pomembnega vpliva stopnje izobrazbe na stališče do bivanja oseb z motnjami v duševnem razvoju v lokalnem okolju nismo zaznali. Rezultati empirične raziskave so osnova za pripravo brošure, v kateri so navedene osnovne značilnosti oseb z motnjami v duševnem razvoju in poudarjena pogosta napačna prepričanja in stereotipi. Z namenom razširitve vedenja o osebah z motnjami v duševnem razvoju smo zasnovali stran v družabnem omrežju z naslovom Bodi v stiku, ki je namenjena informiranju širše javnosti o osebah z motnjami v duševnem razvoju. Pri snovanju strani v družabnem omrežju bodo v nadaljevanju vključeni tudi študenti študijske smeri Specialna in rehabilitacijska pedagogika na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani ter različne institucije, ki nudijo pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju.</dc:description><dc:publisher>[V. Peharc]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-16 03:00:54</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95191</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 376(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11704393</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
