<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Bralno razumevanje različnih načinov zapisovanja geometrijskih dokazov</dc:title><dc:creator>Jedrinović,	Sanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Magajna,	Zlatan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>bralno razumevanje geometrijskih dokazov</dc:subject><dc:subject>dvostolpčni zapis dokaza</dc:subject><dc:subject>zapis dokaza z diagramom poteka</dc:subject><dc:subject>odstavčni zapis dokaza</dc:subject><dc:subject>Yang-Linov model bralnega razumevanja geometrijskih dokazov</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Čeprav je dokazovanje srž matematike, mnogi učenci ne čutijo potrebe po dokazih in celo ne razumejo koncepta dokazovanja. Magistrsko delo obravnava bralno razumevanje dokazov, ki je pomemben in pri pouku matematike pogosto spregledan vidik razumevanja dokazov.
V teoretičnem delu magistrske naloge predstavimo dokazovanje v šolski matematiki in pogled na dokaze s strani učencev in učiteljev. Podrobneje se posvetimo geometrijskim dokazom in različnim načinom reprezentacije le-teh. Pri tem največ pozornosti namenimo odstavčnemu zapisu dokaza, dvostolpčnemu zapisu dokaza in zapisu dokaza s pomočjo diagrama poteka. Koncept razumevanja dokaza povežemo s samo bralno sposobnostjo učencev in predstavimo vidike, ki nakazujejo stopnje razumevanja dokaza. Ti vidiki so: osnovno znanje, logični status, povzemanje, generalizacija in uporaba. Vidike strukturno umestimo med nivoje bralnega razumevanja, kot sta jih opredelila Yang in Lin v svojem modelu bralnega razumevanja geometrijskih dokazov. 
Z empiričnim delom magistrske naloge s pilotno kvantitativno raziskavo na dijakih 2. letnika srednješolskega programa gimnazije ugotavljamo razlike v doseženi stopnji bralnega razumevanja med učenci, ki berejo različne zapise geometrijskih dokazov. Ravno tako raziščemo vpliv predznanja učencev na doseganje stopnje bralnega razumevanja glede na različne vrste zapisa dokaza. 
Raziskava je pokazala, da med različnimi vrstami zapisa dokaza ni pomembnih razlik v smislu doseganja nivojev bralnega razumevanja pri učencih. Kljub temu, da so učenci pri pouku spoznali samo odstavčni zapis dokaza, so se enako dobro odrezali pri branju in razumevanju dvostolpčnega zapisa in zapisa z diagramom poteka. Vendar so se na različnih stopnjah miselnih procesov pokazali določeni zapisi kot bolj učinkoviti kot drugi. Učenci so pri preverjanju osnovnega znanja najboljše rezultate pokazali ob branju zapisa z diagramom poteka in dvostolpčnega zapisa, pri nekoliko zahtevnejših vidikih, logičnem statusu in povzemanju, so se najbolje izkazali učenci, ki so brali odstavčni zapis dokaza. Pri doseganju najvišjih miselnih procesov, generalizaciji in uporabi, so najboljše rezultate pokazali učenci, ki so brali dvostolpčni zapis dokaza. Pri odstavčnem zapisu dokaza smo opazili, da so dijaki z boljšim predznanjem dosegali višje nivoje bralnega razumevanja, dijaki s slabšim predznanjem pa so dosegali nižje nivoje bralnega razumevanja. To nakazuje, da je pri pouku matematike smiselno obravnavati branje dokazov in učencem predstaviti različne vrste zapisa dokaza ter jim tako na najprimernejši način približati posamezne nivoje razumevanja dokaza.</dc:description><dc:publisher>[S. Jedrinović]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-16 02:59:50</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95173</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 514:373.3(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11700297</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
