Razmerje med objektivnimi in subjektivnimi elementi odškodninske odgovornosti države po 26. členu UstaveGantar, Jan (Avtor) Pirnat, Rajko (Mentor) ustavna določbaizvrševanje oblastiposebna naravapravila civilnega pravapredpostavkeobjektivni konceptkrivdni konceptobjektivizacijateza o prepletanjudokazno bremePri obravnavi odškodninske odgovornosti države se pojavijo nekatere izhodiščne dileme. O vprašanju, ali je treba navedeno področje umestiti v sfero javnega ali zasebnega prava, obstojijo nasprotujoča si mnenja. Zaradi pomanjkanja posebnega zakona o odškodninski odgovornosti države si sodišča pri obravnavi življenjskih primerov pomagajo z analogno uporabo splošnih pravil civilnega prava. Odpira se vprašanje, ali pravila civilnega prava zadoščajo za presojo odgovornosti države, oziroma ali jih je treba v nekaterih položajih prilagoditi vsebini ustavne določbe. Če sprejmemo stališče, da narava odgovornosti države odstopa od narave odgovornosti zasebnopravnih subjektov, se lahko pojavi zadrega pri utemeljevanju, kaj naj to pomeni pri obravnavi konkretnih primerov. Po prevladujočem stališču se ustavna določba uporablja le v tistih razmerjih, v katerih država nasproti posameznikom ravna kot organ oblasti. Po drugi strani, kadar država v razmerja s posamezniki vstopa kot subjekt ex iure gestionis, se zdi, da je takšna razmerja težko umestiti v okvir 26. člena Ustave. V prvem delu prispevka so obravnavane navedene izhodiščne dileme. Sledi obravnava predpostavk odškodninske odgovornosti države po 26. členu Ustave. Pri tem je nakazano, da je na vprašanje, ali je odškodninska odgovornost države objektivna ali krivdna, težko podati povsem zanesljiv odgovor. Drugi del prispevka je usmerjen v analizo konkretnih sodnih zadev. Rdeča nit je podana v preizkušanju teze o prepletanju elementov protipravnosti in krivde. Mestoma so navedena napotila na uvodna poglavja, saj so mnoga vprašanja med seboj tesno povezana. V vsaki izmed treh podrobneje obravnavanih zadev je prikazan poseben vidik. Pester spekter položajev odškodninske odgovornosti države, ki med seboj niso povsem primerljivi, kaže na to, da je na tem področju sprejemanje splošno veljavnih mnenj in ugotovitev nehvaležna naloga. Zato se do vprašanja o dokaznem bremenu, ki je pomembno povezano z elementoma protipravnosti in krivde, ne opredelim izrecno. V zvezi s tem vprašanjem namesto sklepa ponudim nekaj iztočnic za nadaljnje razmišljanje.20172017-09-13 07:15:02Magistrsko delo/naloga95047VisID: 75138COBISS_ID: 15778897sl