<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Mnenje osnovnošolskih učiteljev naravoslovnih predmetov o elektronskih in interaktivnih učbenikih</dc:title><dc:creator>Vraber Jagodic,	Jerneja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Devetak,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>IKT</dc:subject><dc:description>Za današnje življenje je informacijska pismenost ključnega pomena, saj je osnova za napredek in razvoj družbe. Danes si življenje brez IKT težko predstavljamo. Uporaba IKT je osnova za delovanje v družbi. Internet ima danes veliko vlogo in velik socialni vpliv, njegova najpomembnejša vloga je izmenjava informacij. 
Pouka brez IKT znotraj izobraževalnih institucij, tudi v osnovni šoli, si skoraj ne moremo predstavljati. Prav tako je uporaba IKT v povezavi z drugimi metodami predlagana v učnih načrtih. 
Zaradi napredka na področju tehnologije se vloga učitelja spreminja. To ga postavlja pred vedno nove izzive. Ponudba storitev se veča in s tem tudi možnosti uporabe internetnih storitev pri pouku. V magistrskem delu nas je zanimalo predvsem, katere storitve, ki jih nudi internet, slovenski učitelji naravoslovnih predmetov biologije, kemije, fizike in naravoslovja najpogosteje uporabljajo, kakšno je njihovo mnenje o uporabi teh storitev za delo v razredu in kakšna je njihova naklonjenost e- in i-učbenikom.
Uporabili smo deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. V raziskavi je sodelovalo 128 osnovnošolskih učiteljic in učiteljev naravoslovnih predmetov iz različnih regij Slovenije, ki so odgovarjali na vprašanja v anketnem vprašalniku.
Rezultati kažejo, da slovenski učitelji naravoslovnih predmetov uporabljajo predvsem internetne storitve, kjer dostopajo do filmov in vsebin, kot npr. Wikipedija, YouTube, za stike z učenci pa največ uporabljajo elektronsko pošto, manj pa uporabljajo spletne dnevnike, forume in družabna omrežja. Prednosti družabnih omrežij vidijo predvsem v hitri komunikaciji, dostopnosti do informacij, slabosti pa v tem, da ni osebnega kontakta. 
Rezultati tudi kažejo, da učitelji naravoslovnih predmetov pri pouku največ uporabljajo tiskane učbenike in lastna pripravljena gradiva. Poleg tiskanih učbenikov učencem za domače delo priporočajo v največji meri interaktivni učbenik spletnega mesta SIO. Delež učiteljev, ki priporočajo pripadajoč e-učbenik delovnemu zvezku z aktivacijsko kodo, je sorazmerno majhen, slabo polovico učiteljev dosega le pri biologiji. Dodane vrednosti e-učbenikom, ki jih učitelji naravoslovnih predmetov najpogosteje uporabljajo, se razlikujejo glede na naravo poučevanega predmeta, prav tako se največ razlik v uporabi gradiv pojavlja v odvisnosti od predmeta poučevanja.
Ugotovili smo, da več kot polovica učiteljev naravoslovnih predmetov ocenjuje, da so naklonjeni e- in i-učbenikom, slaba tretjina se glede tega ne more opredeliti, le desetina pa meni, da e- in i-učbenikom niso naklonjeni.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-13 02:59:44</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95045</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11693129</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
