Pismenost učencev 8. in 9. razredov z motnjami branja in pisanja v primerjavi z učenci brez motenj branja in pisanjaFijavž, Katarina (Avtor) Skubic, Darija (Mentor) Jerman, Janez (Komentor) pismenostZadnje desetletje vedno več govorimo o pismenosti oziroma nepismenosti mladih ob koncu šolanja. UNESCO je že leta 1951 podal definicijo pismenosti, ki pravi, da je pismenost sposobnost, da oseba z razumevanjem prebere in napiše kratko preprosto besedilo o vsakdanjem življenju, to definicijo pa je kasneje tudi razširil na znanje in spretnosti branja in pisanja, ki posamezniku omogočajo, da učinkovito sodeluje v vseh tistih dejavnostih, ki obsegajo pismenost. Učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, med njimi tudi učenci z motnjami branja in pisanja, so še posebej rizična skupina, ko govorimo o pismenosti. Avtorji opozarjajo, da učne težave pomembno vplivajo na posameznikove izobraževalne dosežke, učenci z učnimi in specifičnimi učnimi težavami pa tako dosegajo nižjo raven pismenosti na področju bralne, matematične in naravoslovne pismenosti. Značilnosti teh učencev, kot so težave fonološkega procesiranja, delovni spomin, šibke organizacijske veščine in druge izvršilne funkcije, pomembno vplivajo na proces opismenjevanja in samo pismenost. Teoretični del predstavlja pregled različnih definicij pismenosti, različnih vrst pismenosti, opredelitev inkluzivne vzgoje in izobraževanja, opredelitev specifičnih učnih težav in primanjkljajev na posameznih področjih učenja ter posamezne vrste primanjkljajev s področja branja in pisanja (disleksija, primanjkljaj bralnega razumevanja, disgrafija, disortografija) ter nekatere povezave med pismenostjo in motnjami branja in pisanja. V empiričnem delu predstavljamo rezultate raziskave pismenosti, ki smo jo opravili med osmošolci in devetošolci, pri katerih smo primerjali skupino z motnjami branja in pisanja z njihovimi vrstniki brez motenj. Podatke za raziskavo smo pridobili s testom, ki meri tri vrste pismenosti na treh ravneh. Prvi del testa se nanaša na splošne podatke o testirancih (starost, spol, razred). Drugi del testa pa je namenjen preverjanju pismenosti in vsebuje tri tematske sklope oz. vrste pismenosti – besedilno, dokumentacijsko in računsko pismenost. Glavni namen raziskave je ugotoviti, kakšna je raven pismenosti učencev z motnjami branja in pisanja v primerjavi z njihovimi vrstniki. Ugotovili smo, da v splošnem obstaja razlika v pismenosti učencev z motnjami branja in pisanja ter učencev brez motenj branja in pisanja in da je raven pismenosti nižja pri učencih z motnjami branja in pisanja. Znotraj splošne pismenosti smo preučevali tudi vse tri vrste pismenosti ter ugotovili, da pri vseh treh obstajajo razlike med skupinama v prid pismenosti učencev brez motenj. Učenci z motnjami branja in pisanja najnižjo raven dosegajo pri računski pismenosti, saj je povprečna aritmetična sredina točk 2,94, prav tako najnižjo raven dosegajo pri računski pismenosti tudi učenci brez težav, aritmetična sredina točk je namreč 3,92. Najvišjo raven dosegajo pri dokumentacijski pismenosti, kjer je aritmetična sredina pri učencih z motnjami branja in pisanja 4,89 pri učencih brez motenj branja in pisanja pa 5,56. Raziskava je pokazala, da spol ne vpliva na izid pismenosti tako na splošno kot pri posamezni skupini.20172017-09-12 03:12:48Magistrsko delo/naloga95010COBISS_ID: 11685705sl