<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>nizko-energijske stavbe</dc:title><dc:creator>Blagojević,	Uroš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Prek,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Butala,	Vincenc	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>nizko-energijske stavbe</dc:subject><dc:subject>skoraj nič-energijske stavbe</dc:subject><dc:subject>neto nič-energijske stavbe</dc:subject><dc:subject>obnovljivi viri energije</dc:subject><dc:subject>energijska učinkovitost.</dc:subject><dc:description>Zadovoljevanje energijskih potreb današnjega sveta je v zadnjem času postal eden največjih globalnih problemov. Najbolj kritična posledica tega je prekomerno onesnaževanje okolja, ki že kaže svoje negativne vplive. Iz tega razloga se na tem področju razvijajo nove tehnologije, s katerimi bi zmanjšali rabo in omogočili pridobivanje čim večjega deleža energije iz obnovljivih virov. Gradnja nizko-energijskih stavb je ena izmed rešitev, ki prinaša zelo dobre rezultate in primerjava med njimi in klasičnimi stavbami to tudi dokazuje. Meritve, ki sem jih koristili, kažejo prvim v prid, saj so boljše oz. bolj učinkovite na vseh področjih merjenja. Zanimala nas je tudi primerjava med samimi energijsko učinkovitimi stavbami, zato smo med seboj primerjali dva različna tipa in ugotovili, da ima vsak svoje prednosti in slabosti. Za konec pa smo rešili tudi vprašanje o finančnih prihrankih, ki jih uživajo uporabniki takih stavb in na enem primeru pokazali, koliko lahko letno privarčujemo in ali se nam investicija v tako vrsto gradnje obrestuje.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-11 13:31:06</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94909</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 199973</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
