Analiza parametrov delovnega okolja v ortotični in protetični delavniciBesal, Tina (Avtor) Jereb, Gregor (Mentor) Kacjan Žgajnar, Katarina (Komentor) meritvedelovno okoljehrupmikroklimaosvetljenostprahogljikov dioksidUvod: Hiter razvoj področja ortotike in protetike in uporaba novih materialov in postopkov izdelave lahko privede tudi do novih tveganj za zdravje delavcev v ortotičnih in protetičnih delavnicah. Namen: S pomočjo meritev fizikalnih in kemičnih parametrov delovnega okolja smo želeli ugotoviti, kakšne so vrednosti parametrov ter kateri ukrepi so potrebni za morebitno izboljšanje delovnega okolja. Metode dela: V dveh izbranih delavnicah za ortotiko in protetiko smo izvedli meritve mikroklime, hrupa, osvetljenosti, koncentracije prašnih delcev in koncentracije CO2. Določili smo posamezna merilna mesta in izvedli meritve s petimi različnimi merilnimi inštrumenti. Dobljene vrednosti smo primerjali z mejno vrednostjo in ugotavljali, ali ustrezajo zahtevam. Rezultati: Rezultati so pokazali, da v obeh delavnicah vrednosti meritev mikroklimatskih pogojev ustrezajo predpisanim zahtevam, neustrezna je samo temperatura v zasebnem centru OP v etaži 1, ki znaša 17 ºC. Ravni hrupa presegajo mejno raven izpostavljenosti 87 dB v obeh delavnicah na merilnih mestih pri uporabi vbodne žage in kompresorja. Koncentracija prašnih delcev je pri večini merilnih mest nižja od mejne vrednosti 6 mg/m³, večje koncentracije pa so bile na mestu, kjer se brusi poliuretan in reže mavec. Koncentracija CO2 v laboratoriju na ZF znaša 680 ppm, v izbranem centru OP pa med 502 ppm in 1708 ppm, kar je manj od mejne vrednosti 5000 ppm. Glede na dobljene rezultate PMV in PPD so bolj toplotno ugodni pogoji v zasebnem centru ortotike in protetike. V laboratoriju na ZF indeks PMV presega zahtevano mejo na polovici merilnih mest. V izbranem centru ortotike in protetike je indeks PMV zunaj meje v prostoru D in v ambulantni sobi. Razprava in sklep: Ugotovili smo, da ob uporabi obdelovalnih strojev, vbodnih žag in kompresorjev lahko ravni hrupa dosežejo vrednosti, ki so nevarne za poškodbo sluha. Da bi dobili dejansko stanje dnevne izpostavljenosti hrupu, bi bilo potrebno ponoviti meritve z osebnimi dozimetri. Delovni pogoji so sicer primerni in so si podobni v obeh delavnicah. Na podlagi dobljenih rezultatov svetujemo uporabo osebne varovalne opreme za zaščito sluha in dihal.20172017-09-10 07:16:46Diplomsko delo/naloga94897VisID: 77613COBISS_ID: 5302379sl