<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>ODNOS ADMINISTRATIVNEGA OSEBJA NA VISOKOŠOLSKIH ZAVODIH V SLOVENIJI DO VEČOPRAVILNOSTI PRI DELU</dc:title><dc:creator>ROBIDA,	MATEJA	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Boštjančič,	Eva	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Večopravilnost</dc:subject><dc:subject>motnje</dc:subject><dc:subject>preklapljanje</dc:subject><dc:subject>individualne razlike zaposlenih</dc:subject><dc:subject>delovni spomin</dc:subject><dc:subject>pozornost</dc:subject><dc:subject>učinkovitost</dc:subject><dc:description>Večopravilnost je človekova zmožnost, da opravlja več nalog hkrati oz. v kratkem časovnem obdobju. Večopravilnost lahko povzroči neučinkovito porabo časa zaradi preklapljanja med nalogami, s tem pa očitno povzroča več napak zaradi nezadostne pozornosti.
Tuje študije so pokazale, da se človek težje osredotoči na več kot eno nalogo naenkrat. Negativne posledice, ki spremljajo preklapljanje, so stres, izguba motivacije za dokončanje prvotne naloge, pojavljanje napak, duševna utrujenost, pojav občutka tesnobe, strah pred pojavom novih motenj oz. prekinitev dela. Pozitivni učinki opravljanja več nalog hkrati pa se kažejo kot raznolikost, dinamičnost dela, za zaposlene pa tak način dela pomeni izziv, delo smatrajo kot razburljivo, pestro in vznemirljivo.
V empiričnem delu sem s pomočjo spletne aplikacije 1KA in metode anketiranja opravila raziskavo med zaposlenim administrativnim osebjem na več fakultetah po Sloveniji. Rezultati raziskave so pokazali, da se zaposleni na visokošolskih zavodih, ki so pogosteje izpostavljeni večopravilnosti, počutijo tudi bolj učinkoviti. Delo pod časovnim pritiskom pri opravljanju več nalog hkrati za zaposlene predstavlja problem, saj jim zmanjka časa za ponovno kontrolo končnega izdelka. Posledica je pojavljanje napak in manjša kakovost opravljenega dela.
Kadar je večopravilnost motivacijsko usmerjena, pomeni, da zaposlenim prinaša pozitivne učinke, zmanjšuje monotonost dela, delo je bolj pestro, dinamično in zanimivo, povečuje pa se tudi zadovoljstvo zaposlenih. V nasprotnem primeru pa se učinki večopravilnosti kažejo kot stres, zaposleni občutijo negotovost, tesnobo, izgubijo motivacijo, povečuje se nezadovoljstvo na delovnem mestu.
Menim, da lahko ugotovitve omenjene raziskave prispevajo k boljšemu razumevanju načina dela na delovnih mestih v javnem sektorju, kjer prevladuje večopravilnost, hkrati pa dajejo možnost za korak k izboljšavam.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-05 14:20:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94584</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 13244</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
