<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava prikaza primera možganske anevrizme z digitalno subtrakcijsko angiografijo in računalniško tomografsko angiografijo</dc:title><dc:creator>Časar,	Damjan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Potočnik,	Jaka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Golja,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>interventna radiologija</dc:subject><dc:subject>možgansko žilje</dc:subject><dc:subject>detekcija anevrizem</dc:subject><dc:subject>primerjava slikovnih metod</dc:subject><dc:description>Uvod: Za detekcijo anevrizem uporabljamo dve slikovni metodi, digitalno subtrakcijsko angiografijo (DSA) in računalniško-tomografsko angiografijo (CTA). Slednji nam ponujata svoje prednosti in slabosti, zato je pomembno, da smo seznanjeni z razlikami, ki nam jih da končni rezultat - slika. Namen: Ugotoviti razlike v prikazu možganskega žilja in anevrizme v smislu poteka, razmejitve in vidljivosti, z uporabo CTA in DSA. Iz praktičnega vidika nas zanima, katera preiskava je bolj priročna in uporabna. Metode dela: Nativni CT in CTA sta bila izvedena na aparatu Siemens Somatom Sensation Open. Pri CTA smo se poslužili intravenozne aplikacije kontrastnega sredstva Iomeron 400mgI/ml, katerega volumen znaša 60ml in pretok 4ml/s. Aparat Siemens Axiom Artis dBA nam je, v kombinaciji s Seldingerjevim pristopom in kontrastnim sredstvom Visipaque 320mgI/ml, omogočil izvedbo DSA in 3D rotacijskega slikanja. Rezultati: Pri urgentno napotenih pacientih, s  sumom na anevrizmo možganskega žilja, najprej opravimo nativni CT glave. Zaradi odkrite subarahnoidalne krvavitve je nadaljnja metoda izbora, zaradi hitre in neinvazivne izvedbe, CTA, ki nam v smislu diagnostike in vidljivosti anevrizem in to kljub temu, da smo odkrili anevrizmo na odcepišču kalozomarginalne arterije in arterije communicans anterior, ponudi manj informacij kot invazivna DSA, s katero smo odkrili dodatno 2-milimetersko anevrizmo na sublingualnem področju. Kvaliteta prikaza anatomije žilja, z DSA, je dosti boljša. Razprava: Ob pregledu rezultatov, izhajajoč iz teoretičnih izhodišč, omenjenih v uvodu, lahko vidimo, da sva vse trditve, nanašajoče na CTA in DSA, potrdila ter tudi dokazala. Nikakor si ne smemo dovoliti in sklepati, katera preiskava je boljša, kot sva se tega na začetku poslužila midva, ker se le-ti dopolnjujeta in predstavljata vrhunski tehniki, brez katerih moderno zdravstvo ne bi obstajalo.   Zaključek: CTA zaradi svoje hitrosti, široke dostopnosti in manjše invazivnosti, ostaja primarna metoda za detekcijo anevrizem, vendar DSA ostaja zlati standard za prikaz možganskih anevrizem. Prednost slikovne tehnike DSA je, da jo lahko uporabimo za načrtovanje zdravljenja, saj nam omogoča merjenje hemodinamskega pretoka skozi obravnavano področje patologije v realnem času. Slikovni preiskavi CTA in DSA se dopolnjujeta; s prvo se postavi diagnozo, z drugo pa izvedemo terapijo.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-05 13:42:59</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94580</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 76447</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5337707</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
