<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ponovljivost in zanesljivost meritev testa petih vstajanj s stola, izmerjenega z mobilno aplikacijo</dc:title><dc:creator>Kramar,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jakovljević,	Miroljub	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Palma,	Polona	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>ponovljivost</dc:subject><dc:subject>zanesljivost</dc:subject><dc:subject>test petih vstajanj s stola</dc:subject><dc:subject>mobilna aplikacija</dc:subject><dc:subject>študentje</dc:subject><dc:description>Uvod: Časovno merjeni Test petih vstajanj s stola se uporablja kot orodje za ugotavljanje gibalnih sposobnosti starejših ljudi. Prvotno se je test uporabljal za ugotavljanje moči spodnjih udov. Sedaj pa se poleg tega uporablja tudi za posredno ocenjevanje drže in ravnotežja. Tako lažje poiščemo posameznike, ki so ogroženi za padce. Problem predstavlja veliko različnih izvedb testiranja. Namen Ugotoviti ponovljivost in zanesljivost Testa petih vstajanj s stola, izmerjenega z mobilno aplikacijo »Test to go«. Metode dela: V raziskavi je sodelovalo 32 študentov, trije moški in 29 žensk, v povprečju (standardni odklon) starih 21,2 (0,8) let. S pomočjo mobilne aplikacije smo s študenti dvakrat, v razmiku 48 ur izvedli meritve. Pri vsaki meritvi so imeli preiskovanci na voljo 3 poskuse. Iz danih rezultatov smo izračunali intraklasni korelacijski koeficient (IKK) in 95% interval zaupanja. Rezultati: Skupni IKK je znašal le 0,44. Višje vrednosti IKK so bile pri drugi meritvi tj. po 48 urah. Izračunani IKK za 2. in 3. poskus pri obeh meritvah je 0,60 - 0,66. 95% interval zaupanja pa je bil širok, saj znaša od 0,11 do 0, 68. Merjene vrednosti so bile zelo različne. Razprava in sklep: Na osnovi dobljenih rezultatov skupnega IKK lahko sklepamo, da je Petkratni test vstajanja, merjen z mobilno aplikacijo, komaj sprejemljivo zanesljivo merilno orodje. Če pa upoštevamo samo IKK drugega in tretjega poskusa, pa je test zmerno zanesljiv, saj je izračunani IKK precej višji. Zato bi bilo smiselno testiranju dodati poskusno izvedbo testa. Preiskovanci bi že pri prvem poskusu imeli izkušnjo, ki bi jo le utrdili.</dc:description><dc:publisher> [E. Kramar]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-05 13:42:57</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94579</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 76446</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5296747</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
