Izbira protokola pri računalniški tomografiji možganske kapiStantar, Alja (Avtor) Kmetič, Petra (Avtor) Marolt, Jože (Avtor) Hribar, Helena (Mentor) Hribar, Dejan (Komentor) možganska kapCT perfuzijaCT angiografijaUvod: Možgansko kap klinično opredelimo kot skupek nevroloških izpadov, ki trajajo več kot 24 ur in so posledica motene prekrvavitve možganov, ki so lahko posledica zamašitve žile ali krvavitve, kjer pride do ishemije in ishemičnega infarkta dela možganov. Da je zdravnikovo zdravljenje čim bolj ustrezno, je naloga radioloških inženirjev, da z računalniško tomografsko perfuzijo in angiografijo odkrijejo področje kapi. Namen: Želimo ugotoviti, ali je računalniško tomografska angiografija pred računalniško tomografsko perfuzijo primernejši protokol za prikaz možganske kapi, kot računalniška tomografska perfuzija pred računalniško tomografsko angiografijo. Menimo, da izbira protokola ne vpliva na dobljene rezultate. Metode dela: Izbrali smo 30 pacientov s predhodno opravljeno računalniško tomografsko preiskavo možganske kapi. Od tega je imelo petnajsk pacientov opravljeno računalniško tomografsko angiografijo pred računalniško tomografsko perfuzijo, petnajst pacientov pa najprej računalniško tomografsko perfuzijo, nato računalniško tomografsko angiografijo. S tem smo želeli ugotoviti, ali prihaja do sprememb pri interpretaciji rezultatov, pri uporabi različnega vrstnega reda perfuzije in angiografije v protokolu. Rezultati: Ugotovili smo, da se povprečne vrednosti med skupinama ena (CTA pred CTP) in dva (CTP pred CTA) pri različnih vrednostih razlikujejo. Ugotovili smo, da se vrednost CBV in CBF med skupinama razlikujeta, vrednost TTP pa se med skupinama statistično ne razlikuje. Prav tako smo izvedli meritve v desni in levi jugularni veni, ter sagitalnem sinusu, kjer smo ugotovili, da se povprečne vrednosti desne in leve jugularne vene med posameznima skupinama razlikujejo, vrednosti sagitalnega sinusa, pa se med skupinama statistično ne razlikujejo. Razprava: Z raziskavo smo prišli do rezultata, da z izbiro protokola vplivamo na dobljene rezultate. Za meritve perfuzijskih parametrov je bolje izvesti protokol kjer najprej izvedemo perfuzijo, za meritve vrednosti v jugularni veni pa, da je bolje narediti protokol s predhodno narejeno angiografijo. Kateri protokol je bolje narediti, je odvisno od več dejavnikov in zaradi tega do točnih rezultatov zaradi premalo obsežne raziskave nismo prišli. Zaključek: Z našimi rezultati smo prišli do zaključka, da je potrebena izbira protokola za dokazovanje možganske kapi. Za določitev pravilnega protokola pa se je potrebno posvetovati z zdravnikom in upoštevati razne dejavnike.20172017-09-05 13:36:10Diplomsko delo/naloga94563VisID: 77028COBISS_ID: 5353835sl