<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Zanesljivost modificiranega testa senzorične interakcije na eni nogi na pritiskovni plošči</dc:title><dc:creator>Pavlović,	Monika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rugelj,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>test</dc:subject><dc:subject>senzorična interakcija</dc:subject><dc:subject>stoja na eni nogi</dc:subject><dc:subject>stabilometrija</dc:subject><dc:subject>zanesljivost</dc:subject><dc:description>Uvod: Poleg stoje na obeh nogah je za človeka pomembno uspešno vzdrževanje drže in ravnotežja tudi na eni nogi. Ker pri mirni stoji, projekcija težišča ne miruje, omogočajo meritve različnih spremenljivk gibanja središča pritiska vrednotenje sposobnosti zadrževanja položaja stoje na eni nogi brez opore. Namen: Želeli smo ugotoviti kakšna je zanesljivost modificiranega testa senzorične interakcije na eni nogi na pritiskovni plošči pri mladih, zdravih preiskovankah. Metode dela: Pri raziskavi je sodelovalo 12 mladih (18 – 23 let) preiskovank ženskega spola. Testirali smo stojo na dominantni nogi na pritiskovni plošči v treh senzoričnih pogojih: na trdi podlagi z odprtimi očmi, na trdi podlagi z zaprtimi očmi in na mehki podlagi z odprtimi očmi. Vsaka meritev je trajala 60 sekund pri frekvenci vzorčenja 200 Hz. Za ugotavljanje zanesljivosti smo meritve ponovili po sedmih dneh, za analizo pa uporabili 30 sekund vsake meritve. Opazovanih je bilo devet spremenljivk gibanja središča pritiska: odmiki središča pritiska v medio-lateralni in antero-posterorni smeri, pot, hitrost, pot v medio-lateralni in antero-posteriorni smeri, ploščina izračunana z metodo lastnih vrednosti kovariančne matrike, ploščina Fourierjeve analize obrisa, količnik ploščin Fourierjeve analize obrisa in ploščine izračunane z metodo lastnih vrednosti kovariančne matrike. Rezultati: Najzanesljivejša spremenljivka pri stoji na trdi podlagi z odprtimi očmi je bila pot središča pritiska v medio-lateralni smeri (intraklasni korelacijski koeficient = 0,848). Pri stoji na trdi podlagi z zaprtimi očmi je bila najzanesljivejša spremenljivka količnik ploščin Fourierjeve analize obrisa in ploščine izračunane z metodo lasnih vrednosti kovariančne matrike (intraklasni korelacijski koeficient = 0,644). Enako kot pri stoji na trdi podlagi, se je tudi pri stoji na mehki podlagi z odprtimi očmi pokazala pot središča pritiska v medio-lateralni smeri kot najzanesljivejša spremenljivka (intraklasni korelacijski koeficient = 0,877). Razprava in zaključek: Modificirani test senzorične interakcije na eni nogi na pritiskovni plošči pri zdravih, mladih preiskovankah se je pokazal kot odlično, vendar hkrati tudi nezanesljiv. Kljub temu, da so nekatere spremenljivke prikazale slabo zanesljivost, so še vedno lahko tiste z odlično zanesljivostjo uporabljene pri ocenjevanju sposobnosti vzdrževanja drže in ravnotežja. Največ odlično zanesljivih spremenljivk (šest izmed devetih opazovanih) se je pokazalo pri stoji na mehki podlagi z odprtimi očmi.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-08-26 07:16:19</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94447</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 76803</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5301611</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
