Pretreniranost pri kandidatih za košarkarsko reprezentanco U-18Peterca, Jošt (Avtor) Hadžić, Vedran (Mentor) pretreniranostkošarkarji U-18RestQ-76 SportSindrom pretreniranosti se lahko pojavi pri športnikih v vseh športih in v vseh starostnih obdobjih in se mu, kljub resnim zdravstvenim posledicam, ne posveča dovolj pozornosti. Razlog za to je verjetno težnja po rezultatu in premalo izobraženi in nekompetentni trenerji. V diplomskem delu smo se ukvarjali predvsem s problemom pretreniranost pri mlajših košarkarjih, saj smo želeli ugotoviti v kakšnem stanju pridejo igralci iz klubov na priprave z reprezentanco. Posledično je zdravstveno in psihofizično stanje igralcev tudi odraz kvalitete dela v klubu in kompetentnost njihovih trenerjev. Sindrom pretreniranosti smo ugotavljali z več testi in sicer smo se po posvetu s strokovnjaki na tem področju odločili za meritve krvnega tlaka, kožnih gub tricepsa, bicepsa, podlopatične in suprailiakalne kožne gube, merili smo tudi frekvenco srčnega utripa v času testiranja ter v fazi mirovanja (tri dni zjutraj, ko se zbudijo), beležili smo trajanje in kakovost spanca, vsaj 3 dni in na koncu so morali izpolniti še vprašalnik Rest-Q. Vzorec je obsegal 29 košarkarjev, od tega jih je bilo 15 testiranih v Zrečah na pripravah za evropsko prvenstvo U-18 v Samsunu v Turčiji, 14 pa smo jih testirali po prvenstvu v Domžalskem KK Helios in so kandidati za reprezentanco U-18 za naslednje prvenstvo. Vsi fantje v vzorcu so rojeni med leti 1998 in 2001, kar pomeni, da so stari med 15 in 18 let. Pomembno je tudi to, da imajo vsi košarkarji približno enako število treningov in tekem oziroma obremenitev na teden. Vse podatke pridobljene na meritvah smo vnesli v Excel ter jih uredili v tabelo, tako, da so bili organizirani za nadaljnjo obravnavo s statističnim programom SPSS. Prav tako smo odgovore na vprašanja iz Rest-Q vprašalnika vnesli v program, ki nam je 77 vprašanj uredil v 19 lestvic, nato v 4 sklope in na koncu v 3 glavne kategorije. Naš namen je bil, da preverimo stanje košarkarjev, ki so del reprezentančnih priprav na Evropsko prvenstvo in jih najprej primerjamo med sabo nato pa jih primerjamo še s košarkarji KK Helios U-18. Cilj raziskave je bil da ugotovimo prevalenco pretreniranosti. Primerjali smo tudi rezultate RestQ vprašalnika in rezultate ostalih testov ter ugotavljali povezavo med njimi oziroma v kolikšni meri igralcu, ki mu je vprašalnik postavil diagnozo pretreniranosti tudi ostali testi potrjujejo pretreniranost. Ugotovili smo s pomočjo RestQ Sport vprašalnika, da je bila prevalenca pretreniranosti testiranih košarkarjev 45% ter, da je pri pretreniranih košarkarjih večje tveganje za bolezni. Ostali testi pri katerih smo merili telesne parametre, pa niso pokazali statistično značilnih razlik med pretreniranimi in nepretreniranimi košarkarji. Kljub temu so imeli pretrenirani košarkarji sistolni tlak višji za 10 mmHG in so v povprečju spali 20 minut manj od nepretreniranih.20172017-08-22 07:20:07Diplomsko delo/naloga94418VisID: 18000COBISS_ID: 5149873sl