<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Merjena in izračunana toplotna prehodnost toplotnih ovojev izbranih stavb Univerze v Ljubljani</dc:title><dc:creator>Pintar Grebenc,	Nuša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Košir,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajek,	Luka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>energetsko učinkovita stavba</dc:subject><dc:subject>konstrukcijski sklop</dc:subject><dc:subject>toplotni tok</dc:subject><dc:subject>toplotna prehodnost</dc:subject><dc:subject>in-situ meritev</dc:subject><dc:description>Na energetsko učinkovitost posamezne stavbe vpliva veliko dejavnikov. Med drugim na toplotni odziv stavbnega ovoja in porabo energije v stavbi vplivajo sestava konstrukcijskih sklopov in njihove lastnosti. Za določitev toplotne prehodnosti konstrukcijskih sklopov se skoraj vedno uporabljajo računske metode, ki do določene mere poenostavljajo realno situacijo in posledično predstavljajo »idealizirano« stanje. V želji po kar se da pravilni oceni energetskega odziva obstoječih stavb lahko toplotno prehodnost stavbnega ovoja določimo tudi z merilno napravo in pripadajočo meritvijo in-situ. 

V magistrskem delu sta predstavljeni obe metodi. Primerjava med toplotno prehodnostjo stavbnega ovoja, pridobljena s pomočjo in-situ meritev, in toplotno prehodnostjo, določeno s pomočjo inženirske ocene in računske metode, je bila osnova za oceno razlike toplotne prehodnosti in identifikacijo potencialnega vpliva na določitev energetske učinkovitosti obravnavanih stavb Univerze v Ljubljani. Rezultati so pokazali, da so razlike pri večini stavb prisotne. Pri zunanjih stenah se je izkazalo, da je povprečna vrednost razlike med izračunano in merjeno vrednostjo 44-odstotna, pri strehah pa kar 99-odstotna. Posledično to privede do nadaljnjih razlik pri izračunu potrebne energije (v našem primeru znaša ΔQT 15 = kWh/m2a) za delovanje stavbe, kar opozarja na dejstvo, da toplotna prehodnost v precejšnji meri vpliva tudi na energetsko učinkovitost stavbe.</dc:description><dc:publisher>[N. Pintar Grebenc]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-08-01 07:15:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94352</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 697.133:727:378.8(497.4)(043)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 116403</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 8118881</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
