Presoja organizacije gospodarjenja v gozdovih urbarialnih skupnosti na območju Murske SoboteBernard, Benjamin (Avtor) Krč, Janez (Mentor) Bogataj, Nevenka (Komentor) urbarialna skupnostdeležcenitev stoječega lesadelitev drvsocialni pomendeležništvoMurska Sobotazasebno lastništvoV sodelovanju s člani urbarialnih skupnosti Pince, Dolina in Čentiba ter gozdnogospodarskih načrtov za gozdnogospodarske enote smo predstavili stanje gozdov urbarialnih skupnosti ter podrobnosti njihovega delovanja. Osredotočili smo se na primerjavo postopkov delitve drv, na podlagi katere smo primerjali učinkovitost delovanja v posameznih urbarialnih skupnostih. Razlike med postopki delitve drv smo prikazali s pomočjo rezultatov primerjav cenitve stoječega lesa na podlagi treh obravnavanih metod določitve volumna stoječega drevesa. Metoda 1 vključuje določitev volumna drevesa na podlagi enovhodnih prirejenih Schaefferjevih volumenskih tarif, Metoda 2 temelji na okularni oceni ter izkušnjah skupine ocenjevalcev, Metoda 3 določa volumne na podlagi v preteklosti podanih ocen, ki so pripisane določenim prsnim premerom. Ugotovili smo, da je najbolj učinkovit način gospodarjenja z Metodo 1 v urbarialni skupnosti Pince s srednjim odstopanjem med pripadajočo in dobljeno količino lesa 0.59 m3 na deležnika, sledita Metoda 3 v urbarialni skupnosti Čentiba z odstopanjem 0.63 m3 na deležnika ter Metoda 2 v urbarialni skupnosti Dolina z odstopanjem 0.64 m3 na deležnika. Prednost skupnega gospodarjenja smo podkrepili s primerjavo realizacije poseka v gozdu zasebnega lastništva iz območja Kobilja in gozda urbarialne skupnosti Čentiba za preteklo načrtovalno obdobje. V raziskavi smo predstavili tudi socialni pomen urbarialnih skupnosti za vasi na obravnavanih območjih.20172017-07-28 07:15:01Magistrsko delo/naloga94334VisID: 132100COBISS_ID: 4864166sl