<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Predopismenjevalne spretnosti deklice z zmerno govorno-jezikovno motnjo</dc:title><dc:creator>Moškon,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Farago,	Emica	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Novšak Brce,	Jerneja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>pismenost</dc:subject><dc:description>Predopismenjevalne spretnosti so ključnega pomena za razvoj pismenosti, ki je osnova za pridobivanje znanja, iskanje informacij … S procesom branja in pisanja se v današnjem času srečujemo na vsakem koraku in lahko bi rekli, da je pismenost veščina, ki je življenjsko pomembna. Med predopismenjevalne spretnosti sodijo razne spretnosti: fonološko zavedanje, grafično zavedanje, koncept o tisku, slušni spomin, fonološki spomin, hitro poimenovanje in druge. Te veščine otroci razvijajo predvsem v predšolskem obdobju in v prvem razredu osnovne šole. Pri otrocih z govorno–jezikovnimi motnjami se pogosto pojavljajo tudi težave na področju predopismenjevalnih spretnosti, kar vpliva na pogostejše pojavljanje specifičnih težav pri branju in pisanju pri otrocih z govorno–jezikovnimi motnjami. 
V empiričnem delu želimo raziskati, kakšne so predopismenjevalne spretnosti (koncept o tisku, grafično zavedanje, fonološko zavedanje, slušni spomin, fonološki spomin in hitro poimenovanje) deklice z zmerno govorno–jezikovno motnjo, ki je v šolskem letu 2016/2017 vključena v prvi razred redne osnovne šole.  Na podlagi teh ugotovitev smo pripravili in preverili napredek ter uspešnost individualiziranega logopedskega programa, ki smo ga izvajali od decembra 2016 do aprila 2017. 
Ugotovitve so pokazale, da je na področjih koncepta o tisku, grafičnega zavedanja, fonološkega zavedanja, slušnega spomin, fonološkega spomina in hitrega poimenovanja od prvega do zadnjega testiranja prišlo do napredka. Deklica je na prvem testiranju najboljše rezultate dosegla na področju grafičnega zavedanja in najslabše na področju fonološkega spomina. Največji napredek je dosegla na področju fonološkega spomina in najmanjšega na področju grafičnega zavedanja. Zaključimo lahko, da je deklica s pomočjo individualizirano oblikovanega logopedskega programa izboljšala svoje predopismenjevalne spretnosti in da je le-ta pomemben v logopedski obravnavi.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-07-21 03:03:47</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94248</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11659337</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
