<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Osebna pojmovanja učiteljev in staršev o učni (ne)uspešnosti</dc:title><dc:creator>Hočevar,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Polak,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>osebna pojmovanja</dc:subject><dc:description>Osebna pojmovanja o učni (ne)uspešnosti usmerjajo mišljenje in ravnanje vseh udeleţenih v procesu vzgoje in izobraţevanja. Zaradi subjektivnosti in kompleksnosti osebnih pojmovanj pa posamezniki (ne)uspeh doţivljajo različno. Prav tako k učni (ne)uspešnosti učencev prispevajo različni dejavniki, med drugimi tudi učitelji in starši. Magistrsko delo obravnava osebna pojmovanja učiteljev in staršev o učni (ne)uspešnosti. V teoretičnem delu sem predstavila značilnosti osebnih pojmovanj, dejavnike oblikovanja osebnih pojmovanj in dejavnike učne (ne)uspešnosti. V empiričnem delu magistrskega dela pa sem raziskovala, kakšna osebna pojmovanja imajo učitelji in starši učencev 3. do 9. razreda o učni (ne)uspešnosti, kateri dejavniki so po njihovem mnenju vplivali na oblikovanje teh pojmovanj in kateri dejavniki po njihovem mnenju vplivajo na učno (ne)uspešnost učencev/otrok. Podatke sem pridobila z anketnim vprašalnikom za učitelje in z anketnim vprašalnikom za starše. Vzorec raziskave predstavlja 246 anketirancev, od tega 102 učitelja in 144 staršev. Rezultati so pokazali, da imajo učitelji in starši podobna pojmovanja o učni (ne)uspešnosti in učno (ne)uspešnih učencih, ki se v določenih pogledih med seboj razlikujejo. Učitelji in starši sicer razumejo, da je učna (ne)uspešnost subjektivna in relativna, ter da nanjo vplivajo različni dejavniki. Učitelji menijo, da k učni uspešnosti učencev v največji meri prispeva učenčeva motiviranost za šolsko delo, k učni neuspešnosti pa njihova nemotiviranost za šolsko delo. Starši menijo, da k učni uspešnosti otrok najbolj prispeva dobro učiteljevo poučevanje, k učni neuspešnosti pa slabo učiteljevo poučevanje. Starši imajo v primerjavi z učitelji bolj subjektiven pogled na učno (ne)uspešnost. Močnejši vpliv na učno (ne)uspešnost otrok namreč pripisujejo predvsem zunanjim dejavnikom, medtem ko učitelji močnejši vpliv na učno (ne)uspešnost učencev pripisujejo predvsem notranjim dejavnikom učne (ne)uspešnosti. Učitelji so ocenili, da so na oblikovanje njihovih osebnih pojmovanj o učni (ne)uspešnosti najbolj vplivale lastne delovne izkušnje, na oblikovanje osebnih pojmovanj staršev o učni (ne)uspešnosti, pa so po njihovem mnenju najbolj vplivale osebne ţivljenjske izkušnje. Na podlagi teoretičnih spoznanj in empiričnih rezultatov sem v zaključku magistrskega dela oblikovala strategije oz. metode in oblike dela šolske svetovalne sluţbe oz. socialnih pedagogov z učitelji in starši na področju prepoznavanja in soočanja z učno (ne)uspešnostjo.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-07-19 07:27:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94150</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11652425</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
