<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Mostovi med sedanjostjo in preteklostjo, stigmatizacijo in sprejemanjem, religijo in znanostjo: menstruacija brez predsodkov</dc:title><dc:creator>Mlinar,	Pia	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mihelič Zajec,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>strah</dc:subject><dc:subject>sram</dc:subject><dc:subject>tabu</dc:subject><dc:subject>zdravje žensk</dc:subject><dc:subject>menstruacija</dc:subject><dc:description>Uvod: Menstruacija je izkušnja večine deklet in žensk po celem svetu, pa vendar je bila stigmatizirana s strani večine kultur in religij. Odklonilen odnos do menstruacije naj bi bil plod socialno-zgodovinskih procesov in družbenega odnosa, zato naj bi k temu vprašanju pristopili z željo po spremembi. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati izvor stigmatizacije menstruacije in ugotoviti, ali je le-ta prisotna še danes, ter nakazati, kako to premostiti in doseči, da bo menstruacija brez predsodkov. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metoda dela. Zbiranje literature je potekalo od maja 2015 do februarja 2017, pri čemer smo zbrali 21 virov v angleškem jeziku in 3 v slovenskem. Literaturo smo iskali s pomočjo podatkovnih baz CINAHL, Medline, SocINDEX in kooperativnega online bibliografskega sistema in servisa COBISS.SI, in sicer v enoti Mestne knjižnice Ljubljana – v Knjižnici Šiška. 11 izbranih člankov smo vključili v analizo in sintezo odgovorov na raziskovalna vprašanja. Rezultati: Izraz stigma, ki so ga iznašli že stari Grki, označuje, da stigma izvira iz razlik, pridobljeni odziv na razlike pa je strah. Menstruacija je bolj prikrita stigma; zanjo so značilni trije glavni tabuji: tabu prikrivanja, tabu dejavnosti in tabu sporočila. Znanost, religija, kultura, socialno-ekonomski status, mediji ipd. dostikrat prispevajo k utrjevanju menstrualne stigme. To pa ima velik vpliv na zdravje žensk, njihovo spolnost, družbeni status in dobro počutje. Da bi se ženske sprejele vsak dan v mesecu, se mora spremeniti kulturološki pogled na menstruacijo, pa tudi same ženske morajo prevzeti nadzor nad tem, kako doživljajo in občutijo menstruacijo. Zelo pomembno je izobraziti dekleta o menstruaciji s pomočjo avtoritetnega, tehničnega in utelešenega znanja. Pri tem imajo pomembno vlogo zdravstveni delavci, ki so posredno ali neposredno vključeni v vse tri načine predaje znanja. Razprava in sklep: Predsodki oziroma odklonilen odnos do menstruacije, strah, ki izzove gnus in odpor, prikrivanje, omejevanje, sram pred odkritjem, nesprejemljiv govor ipd. so zidovi, ki onemogočajo, da se menstruacijo sprejme kot povsem običajen in zaželen mesečni dogodek, ki je odraz zdravja, in ne bolezni. Zaradi tega je potreben aktiven prispevek vseh. Morda ne bo mogoče odstraniti vseh predsodkov, pomembno pa je, da so odstranjeni tisti, ki diskreditirajo, jemljejo ugled posameznika in vodijo v stigmatizacijo. Menstruacija brez teh predsodkov ni utopija, temveč prihodnost.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-07-18 13:41:45</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>93064</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 66094</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5291883</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
