<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Individualna oblika supervizije in njena uporaba v zdravstveni negi</dc:title><dc:creator>Avdić,	Diana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Thaler,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>individualna supervizija</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>klinična supervizija</dc:subject><dc:subject>stres</dc:subject><dc:description>Uvod: Na področju zdravstvene nege se počasi uveljavlja klinična supervizija. Je proces nudenja strokovne pomoči medicinskim sestram, da se lahko profesionalno razvijajo, osebno rastejo, učijo ter dopolnjujejo strokovno znanje. Individualna supervizija je ena izmed oblik supervizij, ta v proces vključuje enega supervizorja ter enega supervizanta. Kot ostale oblike tudi proces individualne supervizije nudi številne prednosti, pojavijo pa se lahko tudi ovire in slabosti. Namen: Namen diplomskega dela je s pomočjo pregleda literature predstaviti individualno obliko supervizije ter njeno uporabo v zdravstveni negi. Metode dela: V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna metoda s sistematičnim pregledom slovenske in angleške literature. Zbiranje in pregled literature sta potekala preko spletnega portala Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani (DiKUL) ter preko mednarodnih spletnih baz CINAHL (Cumulative Index of Nursing and Allied Health Literature), MEDLINE (Medical Literature Analysis and Retrieval System Online) ter PsychArticles. Časovno obdobje literature je bilo omejeno od leta 2001 do leta 2017 z upoštevanjem ostalih vključitvenih kriterijev. V končno analizo je bilo vključenih 42 člankov. Rezultati: Rezultati so pokazali da je individualna oblika supervizije zelo uspešna metoda nudenja pomoči, ki učinkovito zmanjšuje stres in preprečuje izgorelost. Ta hkrati izboljšuje medsebojno komunikacijo, povečuje zadovoljstvo na delu, samokritičnost in samozavest. Večina avtorjev meni, da morata supervizor in supervizant razviti zaupen in varen odnos ter aktivno sodelovati, saj se v nasprotnem primeru pojavijo ovire v supervizijskem procesu. Razprava in sklep: Kar 50-60 % delovnih dni medicinske sestre preživijo pod stresom. Medicinske sestre v Sloveniji menijo, da bi supervizija ugodno delovala kot preventiva pri problematiki stresa. Z boljšo prepoznavnostjo supervizije med medicinskimi sestrami bi ta hitreje prehajala na področje zdravstvene nege. Poleg izboljšane komunikacije med zaposlenimi bi pripomogla k boljšemu odnosu in oskrbi bolnikov.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-07-18 13:40:59</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>93054</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 66066</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5290347</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
