Javna morala kot objekt kazenskopravnega varstva v 19. in 20. stoletjuRadič Mavrič, Jasmina (Avtor) Kambič, Marko (Mentor) javna moralakazensko pravozgodovina moralezločini proti moraliJavna morala je širok pojem, ki ga lahko vsak posameznik napolni z njemu lastnimi vrednotami in ideali. Pomembno pri tem pa je, da teh vrednot in idealov ne vsiljujemo drugim, če drugi z drugačnim ravnanjem ne škodujejo družbi. Šele če nekdo drugemu povzroči škodo, je na mestu, da z javnim zgražanjem izrazimo svoje nestrinjanje in zahtevamo pravno ureditev določenih ravnanj. Morala vpliva na sprejemanje pravil v kazenskem pravu, hkrati pa tako sprejeta pravila varujejo ravno tista moralna načela, ki so jih pomagala vzpostaviti. Morala in kazensko pravo se torej ves čas prepletata in skupaj razvijata, tudi na področju kazenskih sankcij. V sodobnem času je zelo redko v zakonu določen sam pojem »morala« kot objekt kazenskopravnega varstva. Toda moralne vrednote predstavljajo tako vredni cilj, da jih kazensko pravo varuje v okviru posameznih dobrin, kot so zakonska zveza, družina, nemoteni razvoj otroka in druge. Za začetek razvoja moralne zavesti so imele zaslužno vlogo antične kulture, toda kmalu je koncept prišel pod okrilje Cerkve. Ta je moralne vrednote razvila po svojih merilih in pri tem je ostalo dolga stoletja. Najbolj varovana vrednota je bila družina in reprodukcija, zato so kot glavno nemoralno dejanje, ki je kot tako ostalo vsaj do 20. stoletja, izpostavili homoseksualnost. Danes načeloma velja, da je prav, da določena ravnanja, kot sta homoseksualnost in prostitucija, niso predmet javne morale in niso kazniva.20172017-07-14 15:08:28Magistrsko delo/naloga93021VisID: 68917COBISS_ID: 15707217sl