<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>ANALIZA STROŠKOV MIGRANTSKO-BEGUNSKE KRIZE</dc:title><dc:creator>PÖRŠ,	SAMO	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pevcin,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>azilant</dc:subject><dc:subject>migrant</dc:subject><dc:subject>begunec</dc:subject><dc:subject>migrantska kriza</dc:subject><dc:subject>migracijska pot</dc:subject><dc:subject>stroški migracijskega toka</dc:subject><dc:subject>Evropska unija</dc:subject><dc:subject>Sirija</dc:subject><dc:description>Slovenija je bila v letu 2015 priča največjemu valu migrantov tako imenovani migrantski krizi drugega vala migrantov, beguncev oziroma azilantov po drugi svetovni vojni.
V magistrskem delu so predstavljene vrste migracij, vzroki za nastanek migrantsko begunske krize, z opisom države kot regulatorjem nadzora migracij in primerjavo stroškov, ki jih imajo nekatere članice Evropske unije zaradi nastale migrantske krize. Opisani so dejavniki tveganja, ki zaradi tega nastanejo, prikazani in analizirani so stroški, ki jih je imela Slovenija v povezavi z drugim valom migracij, s predstavitvijo njegovega ekonomskega učinka.
Postavljene so bile štiri hipoteze v okviru katerih je bilo ugotovljeno, da zaradi nastale krize preveč bremenimo svoj proračun, da nismo primerno pripravljeni in opremljeni, da bi bili sposobni začasno sprejeti večje število migrantov, da moramo zaostriti zakonodajo za sprejem prosilcev za azil, jo dodelati ter jo v veliki meri narediti primerljivo z zakonodajo sosednjih držav ter da je potreben skupen dogovor glede organizacije sprejema, evidentiranja in deportiranja migrantov.
V nalogi je uporabljen deskriptivni pristop/opisani teoretični koncept stanja, dogajanja pri nas in po svetu ter metoda kompilacije/povzemanje mnenj drugih avtorjev. Ta je sestavljena iz teoretičnega in raziskovalnega dela.
Stroški in število migrantov so pridobljeni z vsakodnevnim spremljanjem medijev ter objavljenih uradnih poročil Slovenije in Evrope. Analiziranje stroškov nas privede do odgovora, kaj je človeško življenje in kaj je človeško dostojanstvo, koliko je človeško življenje vredno in zakaj pomoč pri takšnih globalnih zadevah vedno pride z zamikom, ali se zadeve sploh ne rešujejo.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-07-13 11:35:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>93003</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 11361</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
