Pokopališča kot hortikulturni objektKunst, Vlasta (Avtor) Osterc, Gregor (Mentor) pokopališčehortikulturaokrasne rastlineurejanje krajinePokopališča so poseben pietetni prostor, ki jih med drugim urejamo s specifičnimi načini sajenja okrasnih rastlin. V Evropskem prostoru je pokopališko vrtnarstvo pomemben del hortikulture. V Nemčiji imajo za pokopališko vrtnarsko ureditev zasnovano šolanje pokopaliških vrtnarjev. Vrtnarjenje na pokopališkem prostoru ima posebne zahteve, vezane na ureditev grobnega polja v povezavi z nagrobnikom, kot tudi na umestitev nasada v celotni pokopališki prostor. Pokopališča se razlikujejo po zasnovi prostorske razporeditve, po umestitvi v krajino, s katero se lahko zlivajo ali pa jih od proste krajine loči okvir iz grajenih elementov ali rastja, sajenega v živo mejo. Na način postavitve in ureditve ter s tem tudi količino in način saditve okrasnih rastlin na pokopališkem prostoru imajo močan vpliv zgodovinski razvoj, verska usmerjenost, nacionalnost, podnebne in talne razmere. Saditev na grobnem polju je na naših pokopališčih urejena s predpisi. V mnogih evropskih pokopaliških prostorih v Evropi, ki so parkovno urejeni, je saditev rastlin načrtovana le strani upravljalcev pokopališč. Ljubljansko pokopališče Žale je kot izjemna arhitekturna umetnina arhitekta Jožeta Plečnika, moderno zasnovana nekropola arhitekta Marka Mušiča ter kot hortikulturno bogat in raznolik pokopališki prostor uvrščeno v Združenje kulturno pomembnih evropskih pokopališč – ASCE. V slovenskem okviru pa ima, poleg pietetne, pomembno vlogo kot zelena površina Mestne občine Ljubljana.[V. Kunst]20172017-07-12 07:15:13Delo diplomskega projekta/projektno delo92987UDK: 718:712.4:635.9(043.2)VisID: 130899COBISS_ID: 8753785sl