<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Frezanje težko obdelovalnih zlitin s keramičnimi orodji</dc:title><dc:creator>Kern,	Matjaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pušavec,	Franci	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kopač,	Janez	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>frezanje</dc:subject><dc:subject>keramična orodja</dc:subject><dc:subject>obstojnost orodij</dc:subject><dc:subject>Inconel 718</dc:subject><dc:subject>nerjavno jeklo 316L</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu je predstavljena študija strojne obdelave s frezanjem in uporabo steblastih frezal, ki so v celoti sestavljena iz keramičnega rezalnega materiala. Obstojnost teh orodij se primerja s širše uporabljenimi karbidnimi frezali pri obdelavi težko obdelovalnih kovin, pod različnimi pogoji mazanja in hlajenja. 
Pri obdelavi težko obdelovalnih materialov, prenašajo orodja visoke obremenitve, kar se pogosto odraža v kratki obstojnosti orodij. Vzrokov za to je veliko, med drugim imajo ti materiali slabo toplotno prevodnost, pri obdelavi prihaja do nalepka na orodju, prisotno je deformacijsko utrjevanje, itd. 
Med potekom eksperimentalnega dela smo spremljali obrabo in obstojnost dveh setov frezal, t. j. keramičnih in karbidnih frezal, na primeru obdelave nikljeve zlitine Inconel 718 in nerjavnega jekla 316L v različnih obdelovalnih pogojih. Izvedena je bila stroškovna analiza uporabe teh frezal. Ugotovljeno je bilo, da najdaljšo obstojnost keramičnih frezal dosežemo z obdelavo v suhem, medtem ko je potrebno karbidna frezala hladiti in mazati z emulzijami. 
Keramična frezala izkazujejo nekatere prednosti pred karbidnimi, a so celotni stroški uporabe keramičnih frezal zaradi visoke nabavne cene višji. Uporaba dražjih keramičnih steblastih frezal je tako smiselna zgolj pri obdelavah težko obdelovalnih zlitin.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-07-11 09:22:22</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>92951</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 189592</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
