<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ugotavljanje velikosti populacije sviščevega mravljiščarja Maculinea alcon (Lepidoptera:Lycaenidae) v povezavi z lastnostmi rastišč hranilne rastline v osrednji Sloveniji</dc:title><dc:creator>Močilar,	Mitja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Verovnik,	Rudi	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Lepidoptera</dc:subject><dc:description>Raziskava razširjenosti sviščevega mravljiščarja (Maculinea alcon) v osrednji Sloveniji in določitve stanja njegovih habitatov je bila opravljena zaradi določitve naravovarstvenih smernic, ki bodo omogočale ohranitev vrste v osrednji Sloveniji in na vseh podobnih območjih v Evropi. Podrobneje smo preiskovali območje v okolici Vrhnike. 
Ugotovili smo, da sta na območju Vrhnike prisotni dve populaciji, med katerimi nismo zasledili nobenih migracij, kar pa ni trden dokaz, da do migracij med habitatnimi krpami nikoli ne pride. Razlog za to je metodološki, saj z metodo markiranja težko odkrijemo redke migrante. Tudi naravne prepreke iz dreves in grmičevja, ki na nekaterih predelih segajo tudi do višine deset metrov, širine do pet metrov in so neprehodne, so pri tem ključne. Ugotovili smo tudi, da je gostota jajčec na manjši habitatni krpi večja. Prav tako je bila na slednji večja tudi gostota odraslih osebkov, vendar pa je bilo število odraslih osebkov kljub manjši gostoti večje na večji habitatni krpi. 
Na obravnavanem območju je glavni problem prezgodnja košnja, saj so bili mokrotni travniki pokošeni že konec junija, s tem pa  je bil uničen velik delež hranilnih rastlin. Tudi večja gostota jajčec na manjši krpi je verjetno posledica košnje, saj so metulji primorani odlagati jajčeca na še preostale rastline. Da bi lahko sviščevega mravljiščarja na obravnavanem območju zaščitili, moramo habitate ohraniti v prvotnem stanju in zmanjšati količino uporabljenih gnojil in pesticidov na območjih okoli habitatov. Najenostavnejši ukrep za zaščito vrste bi bil enostaven premik košnje v konec avgusta, s čimer bi omogočili prehod gosenic iz hranilnih rastlin v mravljišča, s tem pa bi povečali že obstoječe populacije in nastajanje novih.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-07-06 02:30:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>92866</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11608905</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
