<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Odnosi in interakcije med otroki z motnjami v duševnem razvoju in tretješolci</dc:title><dc:creator>Kreže,	Polona	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jerman,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Košak Babuder,	Milena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>otroci z motnjami v duševnem razvoju</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo podrobneje raziskali področje odnosov in interakcij med otroki z motnjami v duševnem razvoju (v nadaljevanju otroci z MDR) in tretješolci. Poznavanje omenjenega področja je pomembno izhodišče za oblikovanje intervencijskega programa namenjenega razumevanju, sprejemanju in spoznavanju otrok z MDR. 

Oblikovali smo intervencijski program v okviru katerega so se preko teoretičnega dela in sistematično načrtovanih aktivnosti ter delavnic spoznavali in družili tretješolci iz osnovnih šol ter otroci z MDR. Z Gashevim anketnim vprašalnikom (Gash, 1993) smo preverili učinek oblikovanega intervencijskega programa na odnos in sprejemanje otrok z MDR s strani tretješolcev in njihovo razumevanje posebnih potreb. Intervencijskega programa z delavnicami in izpolnjevanja anketnega vprašalnika se je udeležilo 59 tretješolcev. V manjših skupinah so sodelovali skupaj z otroki z zmerno ali težjo MDR (skupaj 18 otrok z MDR), starimi od 10 do 18 let, iz posebnega programa vzgoje in izobraževanja. Posamezniki iz skupine otrok z MDR so imeli pridružene tudi druge motnje, npr. cerebralno paralizo, motnje avtističnega spektra itd.
S pridobljenimi rezultati anketnih vprašalnikov smo analizirali učinek kratkega intervencijskega programa in identificirali področja odnosov tretješolcev do otrok z MDR, na katera moramo biti strokovni delavci še posebno pozorni. Ugotovili smo, da tretješolci pred začetkom intervencijskega programa do otrok z MDR niso izražali negativnega odnosa. Z intervencijskim programom smo uspešno pozitivno vplivali na socialno področje odnosa tretješolcev do otrok z MDR. Po intervencijskem programu so udeleženci postali bolj pripravljeni nuditi pomoč in klepetati z otroki z MDR in izrazili večjo skrb za dobrobit otrok z MDR. Mnenje tretješolcev o segregiranem izobraževanju in sposobnostih otrok z MDR pa se kljub intervencijskemu programu ni spremenilo, zato bi morali biti na ti dve področji strokovni delavci v prihodnosti še posebej pozorni. Rezultati odgovorov tretješolcev, ki so potrdili pretekle izkušnje z otroki z MDR, se niso pomembno razlikovali od rezultatov tretješolcev, ki izkušenj z otroki z MDR niso imeli. Pozitivni učinki intervencijskega programa so se pri tretješolcih pokazali tudi pri izbiri pridevnikov za opisovanje značajskih lastnosti otrok z MDR. Tretješolci bi po intervencijskem programu otroke z MDR prej označili za prijazne, prijateljske, delavne, srečne, šaljive, dobrovoljne itd.
S pomočjo ugotovitev raziskave smo oblikovali zloženko z napotki, ki bo v pomoč strokovnim delavcem pri načrtovanju procesa spoznavanja in interakcij med otroki z MDR in njihovimi vrstniki.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-07-06 02:30:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>92864</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11606857</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
