<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Obdobje od presušitve do ponovne obrejitve krav molznic z vidika prireje mleka in zdravja živali</dc:title><dc:creator>Jagodic,	Metod	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Klopčič,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>govedoreja</dc:subject><dc:subject>govedo</dc:subject><dc:subject>krave</dc:subject><dc:subject>molznice</dc:subject><dc:subject>presušitev</dc:subject><dc:subject>telitev</dc:subject><dc:subject>obrejitev</dc:subject><dc:subject>prireja mleka</dc:subject><dc:subject>zdravje živali</dc:subject><dc:description>Cilj vsakega rejca, ki redi visoko-produktivne krave molznice je, da mu bodo krave v življenjski dobi dale čim več kakovostnega mleka in čim večje število zdravih potomcev primernih za pleme oziroma za pitanje. Za doseganje teh ciljev mora rejec vso skrb nameniti vzreji telet že od rojstva dalje, saj se tu začne vzreja krav jutrišnjega dne. Zelo pomemben del doseganja teh ciljev je pravilna vzreja plemenskih telic in kasneje presušenih krav. Kravo je najboljše presušiti 60 dni pred porodom. Kasnejše presuševanje v precejšnji meri vpliva na mlečnost v naslednji laktaciji in na slabšo kakovost kolostruma. Pri kravah, ki imajo manj kot 25 kg mleka, ob presušitvi v vime apliciramo antibiotik in se take krave ne molze več. Krave z več kot 25 kg mleka pa presušimo tako, da jim že 14 dni pred predvideno presušitvijo zmanjšujemo krmila in jih molzemo samo enkrat dnevno. Že v dobi presušitve lahko vplivamo na potek poroda in na uspešnost naslednje obrejitve. Če kravo pravilno presušimo in jo tudi pravilno krmimo, jo dovolj zgodaj pred porodom začnemo ovimljati in imamo ves čas uravnotežen krmni obrok, bomo imeli manjšo verjetnost, da se bodo po porodu pojavljali problemi z zaostajanjem posteljice oziroma poporodnimi mrzlicami. Porod ob nepravilnem ravnanju z brejo kravo lahko spremljajo težave že v času samega poroda, kot tudi po porodu. Če se poroda ne lotimo strokovno in s previdnostjo, lahko izgubimo tako kravo kot teleta. Ko kravo po telitvi ponovno semenimo, je verjetnost za pojav reprodukcijskih motenj veliko večja pri tistih kravah, ki so imele težke telitve in zaplete ob telitvi, kot pri kravah kjer teh problemov ni bilo.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-07-05 07:15:06</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>92815</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 130865</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 3925128</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
