<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Državne pomoči bankam v Republiki Sloveniji v času krize</dc:title><dc:creator>Hodošček,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Simoneti,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>banke – prenehanje kvalificiranih obveznosti – finančna kriza – pravica do sodnega varstva – državne pomoči – načelo porazdelitve bremen – skrbni pregled bank</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi je predstavljen kritičen pogled na način izvedbe sanacije bank v Republiki Sloveniji. Problematizirana je predvsem zakonitost in ustavnost ukrepa prenehanja kvalificiranih obveznosti. V tem pogledu se kaže kot sporna ocenitev kapitalskega primanjkljaja v bankah, saj je pregled kakovosti sredstev temeljil na vhodnih podatkih in predpostavkah, ki so javnosti zelo pomanjkljivo predstavljeni, hkrati pa se je Banka Slovenije s cenilci pogajala, katera metoda naj bo uporabljena. Nekatere terjatve bank pri oceni kapitalskega primanjkljaja niso bile upoštevane, kar je pomembno vplivalo na ugotovljeno višino negativnega kapitala. Izvedbi pregleda kakovosti sredstev so sledili stresni testi, ki so temeljili na izjemno ostrem hipotetičnem makroekonomskem scenariju. Ta je predvideval tako težke spremenljivke glede gospodarske aktivnosti, cen nepremičnin in zaposlenosti, kot v Sloveniji vse od začetka njenega obstoja še niso bile podane. Izpolnitev predpostavljenega scenarija je bila na robu verjetnosti in se tudi ni uresničila. Čeprav je Ustavno sodišče pritrdilo ustavnosti ugotavljanja vrednosti kvalificiranih obveznosti na način, da se oceni njihova višina ob predpostavki nedelujočega podjetja, je ta predpostavka spoznana v magistrskem delu za neustrezno, saj so tako privilegirani ostali upniki bank, hkrati pa imetnikom kvalificiranih obveznosti niso zagotovljene pravice, ki jih daje stečajna zakonodaja. Po eni izmed študij bi ob korektno opravljenem vrednotenju sredstev bank in kvalificiranih obveznosti bili imetniki kvalificiranih obveznosti v NLB in Celjski banki poplačani v celoti, v NKBM in Abanki pa vsaj delno. 
Navedeno so ključni razlogi za obstoj dvoma o pravilnosti izvedbe ukrepa prenehanja kvalificiranih obveznosti in bistvo vseh nadaljnjih ugotovitev v tem magistrskem delu.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-07-03 10:19:50</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>92758</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 68884</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 15688785</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
