<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Numerično modeliranje polno nosilnih vijačenih momentnih spojev</dc:title><dc:creator>Lisec,	Damjan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Može,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>načrtovanje nosilnosti</dc:subject><dc:subject>potresno odporno projektiranje</dc:subject><dc:subject>komponentna metoda</dc:subject><dc:subject>vijačeni spoji</dc:subject><dc:subject>Abaqus</dc:subject><dc:subject>metoda končnih elementov</dc:subject><dc:subject>monotona obtežba</dc:subject><dc:subject>ciklična obtežba</dc:subject><dc:description>Projektiranje jeklenih polno nosilnih vijačenih momentnih spojev prečka-steber z upoštevanjem faktorja dodatne nosilnosti za material prečke po SIST EN 1998-1 je lahko zelo zahtevno, še posebej v kombinaciji prečke z visoko upogibno nosilnostjo in jekla, ki poseduje višjo mejo tečenja. Elastična analiza takšnih spojev, ki so uporabni na potresno ogroženih področjih, navadno rezultira v velikih dimenzijah ojačitev, le-te pa večkrat niso sprejemljive z arhitekturnega stališča. Komponentna metoda, predstavljena v standardu SIST EN 1993-1-8, ki je bila razvita pretežno za plastično analizo delno nosilnih spojev se lahko uporabi tudi za plastično analizo spojev, ki so polno nosilni. 
Pričujoče magistrsko delo obravnava vpliv monotone in ciklične obtežbe na vijačen momentni spoj prečka-steber, katerega sestavni del je prečka z visoko upogibno nosilnostjo. V ta namen je uporabljena prečka iz vroče valjanega profila HEA 600 z jeklom kvalitete S355. Preučevani sta dve različni konfiguraciji spojev. Prva konfiguracija je ojačana z dvema rebroma, druga pa z rebrom in kratko vuto. Obe sta polno nosilni v skladu s SIST EN 1998-1, njuna upogibna nosilnost in sile v vijakih pa so izračunane s komponentno metodo. Nosilnost spoja, ojačanega z dvema rebroma je preverjena tudi s pomočjo postopka, opisanega v ameriškem standardu ANSI/AISC 385-16. Na podlagi izračunanih dimenzij sta v programskem okolju Abaqus obe konfiguraciji numerično modelirani, s pomočjo dobljenih rezultatov pa je analiziran vpliv na monotono in ciklično obtežbo ter obravnavana primernost uporabljenih standardov za projektiranje.</dc:description><dc:publisher>[D. Lisec]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-06-25 07:15:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>92667</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 519.61/.64:62-112.83:624.042.7(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 115655</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 8092513</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
