<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vrednotenje potenciala likvifakcije z uporabo rezultatov CPT preiskave</dc:title><dc:creator>Janevski,	Antonio	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Logar,	Janko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Oblak,	Aleš	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>likvifakcija</dc:subject><dc:subject>potres</dc:subject><dc:subject>zemljine</dc:subject><dc:subject>CPT</dc:subject><dc:subject>dinamična obremenitev</dc:subject><dc:subject>dinamična komprimacija</dc:subject><dc:subject>impulzno zgoščevanje</dc:subject><dc:description>Pojav likvifakcija predstavlja izgubo strižne trdnosti oziroma strižne nosilnosti zasičene zemljine zaradi hipnega porasta pornega tlaka kot posledice monotonih, impulzivnih ali ponavljajočih se obremenitev. Potres je eden izmed najbolj pogostih dejavnikov za nastop likvifakcije.

V okviru diplomske naloge opišemo osnovni mehanizem izgube strižne trdnosti zemljine, zaradi katerega pride do utekočinjene zemljine, opišemo dve vrsti likvifakcije (likvifakcija s tečenjem in ciklična mobilnost), pri katerih pogojih nastopijo ter značilnosti obeh. 

Analiziramo, kateri geološki pogoji in pogoji, povezani z materialom, vplivajo na pojav likvifakcije, kriterije določenih avtorjev za nastop likvifakcije ter kako potres kot sprožitelj s svojimi karakteristikami vpliva na pojav likvifakcije. S pomočjo zgodovinskih primerov in teoretičnega znanja opišemo posledice in običajne ukrepe, ki se izvajajo proti nastopu likvifakcije tal.

V praktičnem delu naloge smo ovrednotili potencial likvifakcije na podlagi rezultatov CPT preiskave, ki je ena izmed pogostih geotehničnih terenskih preiskav. Dovzetnost do pojava likvifakcije preverjamo na podlagi znanih metod (Robertson in Wride, 1998 ter Boulanger  in Idriss, 2014) in rezultate obeh medsebojno primerjamo. Za primerjalne analize smo uporabili podatke iz luke Ploče na Hrvaškem. V okviru naloge smo v kratkem opisali značilnosti lokacije, geološke in seizmološke značilnosti ter zaradi občutljivosti zgornjih slojev na utekočinjenje predlagali sanacijsko rešitev.</dc:description><dc:publisher>[A. Janevski]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-06-22 07:15:23</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>92627</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 624.131.536(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 115624</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 8090209</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
